什么病不能吃鲤鱼

Michelangelo
Rojstvo	Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni 6. marec 1475[…] Caprese Michelangelo, Florentinska republika
Smrt	18. februar 1564[…] (88 let) Rim, Pape?ka dr?ava[…]
Dr?avljanstvo	Florentinska republika
Poklic	kipar, arhitekturni risar, slikar, arhitekt, pesnik, in?enir, splo?ni izvajalec, pisatelj, vizualni umetnik
Poznan po	kiparstvo, slikarstvo, arhitektura, poezija
Pomembnej?a dela	David Pietà Poslednja sodba poslikava stropa Sikstinske kapele
Gibanje	visoka renesansa
Podpis

百度 具体费用根据车型以到店核算为准。

Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), ? 18. februar 1564, Rim, Pape?ka dr?ava (danes Italija).

Michelangelo je eden najpomembnej?ih italijanskih umetnikov visoke renesanse. Njegova najbolj znana dela so poslikava stropa Sikstinske kapele in freska Poslednja sodba na oltarni steni te kapele, kipi David, Mojzes in Pietà, grobnica Medi?ejcev in med arhitekturami kupola bazilike svetega Petra v Vatikanu.

?ivljenje in delo

Kopija Davida pred pala?o Vecchio (Palazzo Vecchio) v Firencah, kjer je prvotno stal izvirnik

Zgodnje ?ivljenje (1475–1488)

Michelangelova dru?ina je pripadala ni?jemu plemstvu, ve? generacij so bili manj?i bankirji v Firencah. V ?asu Michelangelovega rojstva, je bil njegov o?e, Ludovico di Leonardo Buonarroti Simoni sodni upravitelj mestecu Caprese blizu Arezza in lokalni upravitelj Chiusija. Nekaj mesecev po Michelangelovem rojstvu se je dru?ina vrnila v Firence. Po smrti svoje matere v letu 1481, ko je bil star komaj ?est let, je Michelangelo ?ivel s kamnosekom in njegovo dru?ino v mestu Settignanu, kjer je imel njegov o?e v lasti kamnolom marmorja in majhno kmetijo.

Vajeni?tvo (1488–1492)

Navkljub o?etovim ?eljam, da bi se u?il slovnice pri humanistu Francescu da Urbinu, se je Michelangelo odlo?il, da se bo u?il kiparstva pri Domenicu Ghirlandaiu.

Mesto Firence je bilo v tistem ?asu najve?ji center umetnosti in znanosti v Italiji. Umetnost bila pod pokroviteljstvom Signoria (mestni svet), ki so ga sestavljali trgovski cehi in bogati pokrovitelji, kot Medi?ejci in njihovi ban?ni sodelavci. Renesansa, obnova klasi?ne znanosti in umetnosti, je do?ivela prvi razcvet v Firencah. V zgodnjih 1400 arhitekt Brunelleschi raziskuje ostanke anti?nih stavb v Rimu in ustvari dve cerkvi San Lorenzo in Santo Spiritu, ki poosebljata klasi?ne zapovedi. Kipar Lorenzo Ghiberti je delal za petdeset let, da bi ustvaril bronasta vrata v krstilnico, ki jih je Michelangelo opisal kot "Vrata v paradi?". Zunanje ni?e cerkve Or' San Michele vsebuje galerijo del najve?jih kiparjev Firenc, Donatella, Ghibertija, Verrocchia in Nanni di Bancoja. Notranjost starej?ih cerkva je bila prekrita s freskami, predvsem iz poznega srednjeve?kega sloga, a tudi v slogu zgodnje renesanse, ki ga je za?el Giotto in nadaljeval Masaccio v kapeli dru?ine Brancacci, oba ?igar dela je Michelangelo ?tudiral in kopiral v risbah. V Michelangelovem otro?tvu je ekipa slikarjev od Firenc do Vatikana krasila stene Sikstinske kapele. Med njimi je bil Domenico Ghirlandaio, mojster tehnike fresko slikarstva, od perspektive, slikanja figur in portretov. Imel je najve?jo delavnico v Firencah v tistem obdobju.

Navdu?eni Domenico ga je priporo?il vladarju Firenc, Lorenzu de' Medici in od leta 1490 do 1492 je Michelangelo obiskoval Humanisti?no akademijo, ki jo je slednji ustanovil po zgledu Neoplatonizma. ?tudiral je kiparstvo pri Bertoldu di Giovanniju. Na akademiji so nanj in na njegovo umetnost vplivali ?tevilni najvidnej?i filozofi in pisatelji tistega ?asa (Marsilio Ficino, Pico della Mirandola in Poliziano). V tem obdobju je izklesal dva reliefa, Bitka Kentavrov (1491-1492) in Madona na stopnicah (1490-1492). Michelangelo je nekaj ?asa delal s kiparjem Bertoldo di Giovannijem. Ko je bil star sedemnajst let, ga je nek u?enec, Pietro Torrigiano, udaril na nosu, kar mu je povzro?ilo zmali?enje, ki je opazno na vseh Michelangelovih portretih.

Bologna, Firence in Rim (1492–1499)

Michelangelova Pietà, Bazilika sv. Petra, Vatikan (1498–99)

Po Lorenzovi smrti leta 1492 je Piero de' Medici (Lorenzov najstarej?i sin in novi glavar dru?ine Medici) Michelangelu odklonil podporo. V tem ?asu je za?elo prihajati tudi do verskih nemirov, ki jih je spodbujal duhovnik Savonarola. Michelangelo je zapustil Medi?ejski dvor in se vrnil v o?etovo hi?o. V naslednjih mesecih je klesal polikromatsko leseno Kri?anje (1493), kot darilo priorju firen?ke cerkve Santo Spirito, ker mu je dovolil narediti nekaj anatomskih ?tudij na truplih bolni?ni?ne cerkve. Med letoma 1493 in 1494 je kupil blok marmorja in sklesal nadnaravno velik kip Herkula, ki je bil poslan v Francijo, nato pa izginil nekako v 18. stoletju. 20. januarja 1494 je Piero de Medici, Lorenzov naslednik, naro?il sne?ni kip in Michelangelo je znova pri?el na Medi?ejski dvor.

V istem letu je bil Medici izgnan iz Firenc kot posledica vzpona Savonarola. Michelangelo je zapustil mesto pred koncem politi?nih nemirov, in ?el v Benetke, nato pa v Bologno. Bologni je dobil naro?ilo za nekaj manj?ih figur za dokon?anje sveti??a svetega Dominika v cerkvi posve?eni temu svetniku. V tem ?asu je Michelangelo preu?eval robustne reliefe, ki jih klesal Jacopo della Quercia okoli glavnega portala bazilike sv. Petroniusa, vklju?no s plo??o Stvarjenje Eve, kompozicija, ki se je kasneje pojavila na stropu Sikstinske kapele.

Proti koncu leta 1494 je bila politi?na situacija v Firencah mirnej?a. Mesto, pred tem ogro?eno od Francozov, ni bilo ve? v nevarnosti, saj je Karel VIII. utrpel poraz. Po kon?anih nemirih se je Michelangelo vrnil v Firence delat za Medi?ejce. V pol leta je v Firencah izdelal dva manj?a kipa, otroka Janeza Krstnika in spe?ega Kupida. Po Condivi, Lorenzo di Pierfrancesco de 'Medici, za katerega je Michelangelo izklesal Janeza Krstnika zahteval, da ge Michelangelo "popravi tako, da bo videti, kot da bi bil pokopan", da bi ga "poslal v Rim ... kot starodavno delo in ... ga bolje prodal". Oba, Lorenza in Michelangela so nevede prevarali prekup?evalci. Kardinal Raffaele Riario je bil nad Kupidom tako navdu?en, da so umetnika (leta 1496) povabili v Rim. Michelangelo je prispel v Rim 25. junija 1496 star 21 let. Dne 4. julija istega leta je za?el delati po naro?ilu kardinala Raffaele Sansone Riaria, pretirano velik kip rimskega boga vina Bachusa. Ob zaklju?ku je kardinal delo zavrnil in ga dal v zbirko bankirja Jacopo Gallija na njegovem vrtu.

V novembru 1497 mu je francoski veleposlanik pri Svetem sede?u, kardinal Jean de Bilhères-Lagraulas naro?il skulpturo Pieta, ki prikazuje Devico Marijo kako ?aluje nad Jezusovim telesom. Predmet, ki ni del bibli?ne pripovedi o kri?anju, je bil pogost v srednjeve?kegm verskem kiparstvu severne Evrope in bi bil kardinalu zelo ljub. Pogodba je bila dogovorjena v avgustu naslednjega leta. Michelangelo je imel 24 let, ko je delo kon?al. Kmalu je postala ena od velikih svetovnih mojstrovin kiparstva. Sodobna mnenje je povzelo Vasarija: "Gotovo je ?ude?, da je brezobli?en blok kamna lahko tako popoln, da ga je narava komaj uspela ustvariti v mesu". Zdaj se nahaja v baziliki svetega Petra v Rimu.

Firence (1499–1505)

Michelangelo se je vrnil v Firence leta 1499. Republika se je spremenila po padcu anti-renesan?nega duhovnika in vodje Firenc, Girolama Savonarole (leta 1498) in vzponom gonfaloniereja Piera Soderinija. Prosil je konzula ceha Volnarjev za dokon?anje nedokon?anega projekta, ki ga je 40 let prej za?el Agostino di Duccio: kolosalnega kipa iz kararskega marmorja v podobi Davida, kot simbola florentinske svobode, ki naj bi stal na zatrepu katedrale v Firencah. Michelangelo se je odzval tako, da je dokon?al svoje najbolj znano delo, kip Davida leta 1504. Mojstrovina je dokon?no potrdila njegovo mesto kiparja izrednega tehni?nega znanja in mo?i ter simbolne domi?ljije. Ekipa svetovalcev, ki je vklju?evala Botticellija in da Vincija, je bila imenovana da odlo?i o njegovi umestitvi na Piazza della Signoria, pred Palazzo Vecchio. Zdaj je v Academii, replika pa zaseda svoje mesto na trgu. Ta mojstrovina je narejena iz enega kosa marmorja iz kamnolomov v Carrari.

Ob dokon?anju Davida je dobil novo naro?ilo. V za?etku leta 1504 je Leonardo da Vinci dobil naro?ilo sveta zbornice Palazzo Vecchio za sliko, ki naj prikazuje Bitko pri Angiari med silami Firenc in Milana leta 1434. Michelangelu je nato naro?il slikati Bitko pri Cascini. Sliki sta bili zelo razli?ni. Nobeno delo ni bilo kon?ano in obe sta se izgubili, ko so prenavljali dom. Obe deli so zelo ob?udovali in od njiju so ostale kopije; delo Leonarda je kopiral Rubens, Michelangelovo pa Bastiano da Sangalo.

Tudi v tem obdobju je Michelangelo za Angelo Donija slikal "Sveto dru?ino" kot darilo za ?eno, Maddaleno Strozzi. Znana je kot Doni Tondo in visi v galeriji Uffizi v izvirnem veli?astnem okvirju, ki ga je zasnoval Michelangelo. V okvirju slike so tudi grbi dru?ine Strozzi. Prav tako je morda naslikal Madono in otroka z Janezom Krstnikom, ki je znana kot Manchesterska Madonna in je zdaj v Narodni galeriji v Londonu, Velika Britanija.

Strop v Sikstinski kapeli

Poslikava stropa Sikstinske kapele, s katero se je Michelangelo ukvarjal v letih 1508–1512.

Leta 1505 je bil Michelangelo spet povabljen v Rim, kamor ga je povabil novoizvoljeni pape? Julij II.. Naro?il je zgraditi pape?evo grobnico, ki naj bi vklju?evala ?tirideset kipov in bila kon?ana v petih letih. Pod pokroviteljstvom pape?a je Michelangelo do?ivljal konstantne prekinitve svojega dela za grobnico, da bi izpolnil ?tevilne druge naloge. ?eprav je Michelangelo delal na grobnici 40 let, ni bila nikoli kon?ana. Danes je v cerkvi San Pietro in Vincoli v Rimu in je najbolj znana po osrednjem kipu Mojzesa, ki ga je kon?al leta 1516. Od drugih kipov, namenjenih za grobnico, sta dva znana kot Herojski ujetnik in Umirajo?i ujetnik in sta zdaj v Louvru.

Mojzes, cerkev San Pietro in Vincoli

V istem obdobju je Michelangelo poslikal strop Sikstinske kapele, za katerega je porabil pribli?no ?tiri leta (1508-1512). Po Condivijevem naro?ilu je Bramante, ki je delal na stavbi nove bazilike svetega Petra, kritiziral Michelangelovo naro?ilo za pape?evo grobnico, ?e? da ga ne bo dokon?al, in prepri?al pape?a, da dela naro?il pri njem.

Michelangelo je dobil prvotno naro?ilo naslikati dvanajst apostolov na trikotnih pendantivih, ki podpirajo strop in zajemajo osrednji del stropa z ornamentom. Michelangelo je prepri?al pape?a Julija, da mu je dal proste roke in predlagal druga?en in bolj zapleten sistem, ki predstavlja zgodbo o genezi Padec ?loveka, Obljubo odre?itve po prerokih in rodoslovje Kristusa. Delo je del ve?jega sistema dekoracije v kapeli, ki predstavlja velik del nauka katoli?ke Cerkve.

Sestava se razprostira na 500 kvadratnih metrih stropa in vsebuje ve? kot 300 likov. Na sredini je devet epizod iz Geneze, razdeljenih v tri skupine: Stvarjenje vesolja; Stvarjenje ?loveka in njegov padec od Bo?je milosti; zgodba o Noetu. Na pendantivih je naslikanih dvanajst mo?kih in ?ensk, ki so prerokovali prihod Jezusa. Sedem prerokov iz Izraela in pet sibil, prero?kih ?ensk v klasi?nem svetu. Med najbolj znanimi slikami na stropu so Stvarjenje Adama, Adam in Eva v rajskem vrtu, Vesoljni potop, prerok Jeremija in Kumska sibila.

Firence pod medi?ejskimi pape?i (1513–1534)

Leta 1513 je pape? Julij II. umrl in njegov naslednik, Leon X. Medici, je Michelangelu naro?il, naj obnovi pro?elje bazilike svetega Lovrenca v Firencah in jo okrasi s kipi. Naslednja tri leta so minila v risanju na?rtov in poskusih odprtja novega kamnoloma, vendar so delo ustavile finan?ne te?ave njegovega mecena.

Kljub polomu pri projektu so Medi?ejci pri Michelangelu naro?ili ?e eno veliko delo, dru?insko grobnico v baziliki svetega Lovrenca. Ta projekt je bil na sre?o kon?an v ve?jem obsegu, Michelangelo se je z njim ukvarjal v dvajsetih in tridesetih letih 16. stoletja. Michelangelo je kot kipar in arhitekt zasnoval kipe in notranjost grobnice. Dve najve?ji grobnici pripadata dvema manj pomembnima Medi?ejcema, Lorenzovemu sinu in vnuku, ki sta umrla mlada. Lorenzo Veli?astni je pokopan v kotu kapele brez posebnega kipa, kot je bilo prvotno na?rtovano. Medi?ejska kapela je eden najveli?astnej?ih Michelangelovih dose?kov. Lorenzovo grobnico sestavljajo kip Lorenza Medi?ejskega in figuri Mrak in Zora, ki podpirata sarkofag. Svoj nagrobni kip ima tudi Giuliano Medi?ejski, njegov sarkofag pa podpirata figuri Dan in No?. Za figuro Dan je zna?ilna uporaba kontraposta (zasukan polo?aj).

Leta 1976 je bil odkrit skriti hodnik z risbami na stenah, da je v zvezi s kapelo sam.

Pape? Klement VII. je leta 1524 Michelangelu naro?il arhitekturno delo na Medi?ejski knji?nici v cerkvi San Lorenzo. Oblikoval je notranjost knji?nice in njeno preddverje, zgradbo, ki izkori??a arhitekturne oblike v tako dinami?nem smislu, da je videti kot predhodnica baro?ne arhitekture. Pomo?nikom je bila prepu??ena razlaga na?rtov in izvajanja del. Knji?nica ni bila odprta do leta 1571, ve?a pa je ostala nepopolna do leta 1904.

Rim (1534–1546)

Detajl Michelangelove Poslednje sodbe. Sveti Bartolomej dr?i svojo odrto ko?o. Obraz na ko?i pripisujejo Michelangelu.

Leta 1527 so Florentinci Medi?ejce vrgli z oblasti in ustanovili republiko. Mesto je bilo oblegano in Michelangelo je pomagal pri utrjevanju obzidja (1528–1529). Mesto je padlo leta 1530 in Medi?ejci so se vrnili na oblast. Michelangelo je zaradi nestrinjanja z njimi zapustil Firence in pustil pomo?nike, da so nadaljevali delo na grobnici.

V Rimu je Michelangelo ?ivel v bli?ini cerkve Santa Maria di Loreto. V tem ?asu je spoznal pesnika Vittoria Colonna iz Pescare, ki je postal eden od njegovih najbli?jih prijateljev, do svoje smrti leta 1547.

Tik pred svojo smrtjo leta 1534, je pape? Klemen VII. naro?il Michelangelu naslikati fresko Poslednja sodba na oltarni steni Sikstinske kapele. Njegov naslednik, pape? Pavel III. je bil klju?na pri?a, da je Michelangelo za?el in zaklju?il projekt. Na projektu je delal od leta 1534 do oktobra 1541. Freska upodablja drugi prihod Kristusa in njegovo Sodbo du?. Michelangelo je prezrl obi?ajno umetni?ko konvencijo portreta Jezusa in pokazal veliko, mi?i?asto telo, mladostno, golobrado in golo. Obdan je s svetniki, med katerimi Sveti Jernej nosi odrto ko?o, in je podoben Michelangelu. Mrtvi vstajajo iz grobov, da bodo poslani bodisi v nebesa ali pekel.

Ko je Michelangelo kon?al Poslednjo sodbo, so ga obto?ili obscenosti zaradi slik golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v pape?evi zasebni kapeli). Proti njemu so spro?ili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil pape? na Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov u?enec, je tako prekril sporna mesta s tan?ico, ostalo pa je pustil nespremenjeno. Ob restavraciji freske leta 1993 so se restavratorji odlo?ili, da popravke pustijo. V Neaplju pa hranijo necenzurirano kopijo originala, ki jo je naredil Marcello Venusti.

Bazilika Sv. Petra (1546–1564)

Kupola bazilike sv. Petra, Vatikan

Medtem ko je delal na Poslednji sodbi, je Michelangelo sprejela ?e eno naro?ilo Vatikana. To je bila poslikava dveh velikih fresk v Cappella Paolina, ki se je upodabljala za pomembne dogodke v ?ivljenju dveh najpomembnej?ih svetnikov v Rimu, svetega Pavla in svetega Petra. Tako kot Poslednja sodba je to delo kompleksna zmes, ki vsebujejo veliko ?tevilo likov. Zaklju?eno je bilo leta 1550. V istem letu je Giorgio Vasari objavil svoje ?ivljenje umetnikov in vklju?il biografijo Michelangela.

Leta 1546 je bil Michelangelo imenovan za arhitekta bazilike svetega Petra v Vatikanu. Proces zamenjave konstantinove bazilike iz 4. stoletja je bil v teku ?e petdeset let, leta 1506 so bili postavljeni temelji po na?rtih Bramanteja. Arhitekti, ki so po tem delali na njej so le malo napredovali. Michelangelo se je vrnil v Bramantejec koncept in razvil svoje ideje za centralno postavitev cerkve ter krepitev strukture tako fizi?no kot vizualno. Kupola je bila kon?ana ?ele po njegovi smrti.

Dne 7. decembra 2007 so v arhivih Vatikana odkrili skico za kupolo bazilike svetega Petra, morda zadnjo, ki jo je Michelangelo narisal pred svojo smrtjo. Je zelo redka, saj je svoje modele kasneje v ?ivljenju uni?il.Skica ka?e del enega od radialnih stebrov kupolastega bobna.

Michelangelo je umrl 18. februarja 1564 v Rimu, star je bil 88 let. Njegovo telo so prinesli v Firence, kjer je pokopan v baziliki Santa Croce, kot je bila njegova zadnja ?elja.

Michelangelo kot arhitekt

Arhitekturna naro?ila Michelangelu so bila ?tevilna in mnoga niso bila realizirana, predvsem fasada za cerkev sv. Lovrenca v Firencah, za katero je imel skonstruiran leseni model, in je ?e vedno nedokon?ana v grobi opeki. V isti cerkvi mu je Giulio de' Medici (pozneje pape? Klemen VII.), naro?il oblikovanje Medi?ejske kapele in grobnice Giuliana in Lorenza Medi?ejskega.

Okrog leta 1530 so po njegovih na?rtih sezidali Medi?ejsko knji?nico (Biblioteco Laurenziana) v Firencah, ki se dr?i cerkve svetega Lorenza. Uporabil je nove stile, kot so stebri, ki se proti vrhu tanj?ajo in stopni??e s kontrastnimi pravokotnimi in okroglimi oblikami, kar razkriva manierizem v svoji najbolj sublimni arhitekturni obliki, kot je zapisal Pevsner..

Leta 1546 je Michelangelo za?el snovati zgornjo eta?o pala?e Farnese. Leta 1547 je prevzel delo na dokon?anju bazilike svetega Petra, ki ga je za?el Bramante in ve? arhitektov za njim. Michelangelo se je vrnil k prvotnemu oblikovanju, ohranil osnovno obliko in koncept s poenostavitvijo in okrepitvijo oblike ustvaril bolj dinami?no in enotno celoto. ?eprav kasnej?a gravura iz 16. stoletja prikazuje kupolo, ki ima okrogel profil, je Michelangelova kupola nekoliko ovalne oblike in kon?ni izdelek, ki ga je zaklju?il Giacomo della Porta.

Tudi leta 1546 je Michelangelo zasnoval trg na Kapitolskem gri?u (Piazza del Campidoglio). To mu je naro?il pape? Pavel III., da bi s simbolom novega Rima o?aral nem?kega kralja Karla V., ki naj bi Rim obiskal leta 1538. Michelangelo je narisal elipsasto oblikovan tlak na trgu, na sredi katerega stoji kip rimskega cesarja Marka Avrelija. Trg je oblikovan tako, da za gledalca, ki stoji na balkonu nad njim, izgleda okrogel. Trg so po njegovem osnutku dokon?ali ?ele sto let po Michelangelovi smrti. Po Kapitolu se zgleduje tudi Pre?ernov trg v Ljubljani.

Michelangelo je na?rtoval tudi novi pro?elji za Konservatorsko pala?o (Palazzo dei Conservatori) in Senatsko pala?o (Palazzo Senatorio) na Kapitolu.

• 
  Stebri Medi?ejske knji?nice v manieriststi?nem slogu.
• 
  Michelangelovo oblikovanje Kapitolskega gri?a z elipsastim tlakom in zvezdo na sredi.
• 
  Michelangelov tloris S. Petra je masiven, z vogali na apsidalnih ramah v obliki gr?kega kri?a dopolnjujejo kvadratni tloris.
• 
  Zunanjost obdana s pilastri v kolosalnem redu, ki podpirajo venec. ?tiri majhne kupole tvorijo obro? okoli velike.

Michelangelo kot ?lovek

Michelangelo je bil pogosto aroganten do drugih in vedno nezadovoljen sam s sabo, mislil je, da umetnost prihaja iz notranjega navdiha in iz kulture. V nasprotju s tekmecem, Leonardom da Vincijem, je Michelangelo videl naravo kot sovra?nika, ki ga je treba premagati. Prepri?an je bil, da je kiparjeva naloga osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlep?e vidno pri nekaterih njegovih nedokon?anih kipih, ki izgledajo, kakor da se ho?ejo osvoboditi spon kamna.

Njegovi liki odra?ajo tudi moralne ob?utke, kar se najbolje vidi na obraznem izrazu Davida. Tudi Poslednja sodba je prikaz velike krize.

Mnoge anekdote nam prikazujejo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen ?e za ?asa ?ivljenja. Pravijo, da je ?e kot vajenec naredil tako dovr?en kip otroka, da so ga kasneje prodali kot izvirno rimsko starino. ?e ena anekdota pravi, da je Michelangelo, ko je kon?al Mojzesa (sedaj v cerkvi San Pietro in Vincoli) v Rimu, s kladivom udaril po kolenu kipa in zavpil: ?Zakaj ne govori? z mano??

Dela

Marija in otrok

Madona na stopnicah je Michelangelovo najzgodnej?e znano delo iz marmorja. Vklesan je v plitvem reliefu, tehnika, ki so jo pogosto uporabljali mojster-kipar iz zgodnjega 15. stoletja Donatello in drugi, kot je Desiderio da Settignano. Medtem ko je Madona v profilu, kar je najla?ji vidik za plitvi relief, otrok ka?e zasukano gibanje, ki naj bi postalo zna?ilno za Michelangelovo delo. Taddei Tondo iz leta 1502 prikazuje Otroka Jezusa, ki ga je prestra?il kalin, simbol kri?anja. ?ivahno obliko otroka je kasneje priredil Rafael v sliki Bridgewater Madonna. Marija iz Bruggea je bila v ?asu nastanka za razliko od drugih tovrstnih kipov, ki prikazujejo Devico, ki ponosno predstavlja svojega sina. Tu bo otrok Kristus, ki ga je zadr?ala materina roka, tik pred odhodom v svet. Doni Tondo, ki prikazuje Sveto dru?ino, ima elemente vseh treh prej?njih del: friz figur v ozadju ima videz nizkega reliefa, kro?na oblika in dinami?ne oblike pa odsevajo Taddeo Tondo. Na sliki je poudarjeno vrtljivo gibanje, ki je prisotno v Marija iz Bruggea. Slika napoveduje oblike, gibanje in barve, ki jih je Michelangelo uporabil na stropu Sikstinske kapele.

• 
  The Madona na stopnicah (1490–1492)
• 
  The Taddei Tondo (1502)
• 
  Madona z otrokom. Brugge, Belgija (1504)
• 
  The Doni Tondo (1504–1506)

Mo?ke figure

Kle?e?i angel je zgodnje delo, eno od mnogih, ki jih je Michelangelo ustvaril kot del velike dekorativne sheme za Arca di San Domenico v cerkvi, posve?eni temu svetniku v Bologni. Ve? drugih umetnikov je delalo na shemi, za?en?i z Nicola Pisanom v 13. stoletju. V poznem 15. stoletju je projekt vodil Niccolò dell'Arca. Angel, ki je dr?al sve?nik, avtor Niccolò, je ?e bil na mestu. ?eprav angela tvorita par, obstaja velik kontrast med obema deloma, tisto, ki prikazuje ne?nega otroka z razpu??enimi lasmi, oble?enega v gotska obla?ila z globokimi gubami, in Michelangelovo, ki prikazuje robustnega in mi?i?astega mladeni?a z orlovimi krili, oble?enega v obla?ilo v klasi?nem slogu. Vse v Michelangelovem angelu je dinami?no. Michelangelov Bakh je bil naro?ilo s to?no dolo?eno temo, mladostni Bog vina. Skulptura ima vse tradicionalne atribute, venec vinske trte, skodelico vina in favna, vendar je Michelangelo v temo vnesel pridih resni?nosti, ki ga je upodobil z zamrlimi o?mi, oteklim mehurjem in dr?o, ki namiguje, da je nezanesljiv v nogah.[93] ?eprav je delo o?itno navdihnjeno s klasi?nim kiparstvom, je inovativno zaradi svojega vrtljivega gibanja in mo?no tridimenzionalne kakovosti, ki spodbuja gledalca, da ga pogleda z vseh zornih kotov.

V tako imenovanem Umirajo?em su?nju je Michelangelo ponovno uporabil figuro z ozna?enim kontrapostom, da bi nakazal dolo?eno ?love?ko stanje, v tem primeru prebujanje iz spanja. Z Uporni?kim su?njem je ena od dveh takih zgodnej?ih figur za nagrobnik pape?a Julija II., ki je zdaj v Louvru, ki ju je kipar pripeljal do skoraj dokon?anega stanja. Ti dve deli naj bi mo?no vplivali na poznej?e kiparstvo prek Rodina, ki ju je ?tudiral v Louvru. Su?enj Atlas je ena od poznej?ih figur za nagrobnik pape?a Julija. Dela, znana skupaj kot Ujetniki, prikazujejo figuro, ki se bori, da bi se osvobodila iz spon kamna, v katerega je vpeta. Dela dajejo edinstven vpogled v kiparske metode, ki jih je uporabljal Michelangelo, in njegov na?in razkrivanja tega, kar je zaznal znotraj kamna.

• 
  Michelangelov Angel, zgodnje delo (1494–95)
• 
  Bakh, Michelangelo, zgodnje delo (1496–1497)
• 
  Umirajo?i su?enj, Louvre (1513)
• 
  Su?enj Atlas (1530–1534)

Skupinske kompozicije

Michelangelov relief Bitka Kentavrov, ki je nastal, ko je bil ?e mladostnik, povezan z akademijo Medici, je nenavadno zapleten relief, saj prikazuje veliko ?tevilo oseb, ki so vpletene v mo?an boj. Tako zapletena neurejenost figur je bila redka v florentinski umetnosti, kjer bi jo obi?ajno na?li le na slikah, ki prikazujejo bodisi Pokol nedol?nih bodisi Peklenske muke. Reliefna obdelava, v kateri so nekatere figure krepko ?trle?e, lahko ka?e na Michelangelovo poznavanje reliefov rimskih sarkofagov iz zbirke Lorenza Medi?ejskega in podobnih marmornih plo??, ki sta jih ustvarila Nicolo in Giovanni Pisano, ter s figurativnimi kompozicijami na Ghibertijevih vratih krstilnice.

Sestava Bitke pri Cascini je v celoti znana le iz kopij,[105] saj je bila izvirna risanka po Vasariju tako ob?udovana, da se je pokvarila in je s?asoma razpadla. Odra?a zgodnej?i relief v energiji in raznolikosti figur, z veliko razli?nimi polo?aji, mnoge pa jih gledajo od zadaj, ko se obra?ajo proti bli?ajo?emu se sovra?niku in se pripravljajo na boj.

V Poslednji sodbi je re?eno, da je Michelangelo ?rpal navdih iz freske Melozza da Forlìa v rimski Santi Apostoli. Melozzo je upodobil figure iz razli?nih zornih kotov, kot da lebdijo v nebesih in gledajo od spodaj. Melozzova veli?astna Kristusova figura z vetrovnim pla??em ka?e stopnjo skraj?anosti figure, ki jo je uporabil tudi Andrea Mantegna, vendar ni bila obi?ajna na freskah florentinskih slikarjev. V Poslednji sodbi je Michelangelo imel prilo?nost upodobiti, v obsegu brez primere, figure v dejanju dviganja v nebesa ali padanja in vle?enja navzdol.

V dveh freskah Pavlinske kapele, Kri?anje sv. Petra in Savlovo spreobrnjenje, je Michelangelo uporabil razli?ne skupine figur, da prenese zapleteno pripoved. Pri Petrovem kri?anju se vojaki ukvarjajo s kopanjem jame in dvigovanjem kri?a, medtem ko razli?ni ljudje gledajo in razpravljajo o dogodkih. Skupina zgro?enih ?ensk se zdru?uje v ospredju, drugo skupino kristjanov pa vodi visok mo?ki, ki je pri?a dogodkom. V desnem ospredju Michelangelo izstopi iz slike z izrazom razo?aranja.

• 
  Bitka Kentavrov (1492)
• 
  Kopija izgubljene Bitke pri Cascini, Bastiana da Sangalla]]
• 
  Posednja sodba, detajl Odkupljenih.
• 
  Kri?anje sv. Petra

Zadnja leta

Na stara leta je Michelangelo ustvaril ?tevilne kipe Pietà, v katerih o?itno razmi?lja o smrtnosti. Napoveduje jih Genij zmage, morda ustvarjena za nagrobnik pape?a Julija II., vendar je ostal nedokon?an. V tej skupini mladostni zmagovalec premaga starej?o postavo s kapuco, z zna?ilnostmi Michelangela.

Pietà Vittoria Colonna je risba s kredo, ki jo opisujejo kot predstavitvene risbe, saj bi jih umetnik lahko podaril in ni bila nujno namenjena naslikanemu delu. Na tej podobi Marija dviga roke in te ka?ejo na njeno prero?ko vlogo. ?elni vidik spominja na Masacciovo fresko Svete Trojice v baziliki Santa Maria Novella v Firencah.

V florentinski Pietà se Michelangelo ponovno upodobi, tokrat kot ostareli Nikodem, ki s kri?a spu??a Jezusovo telo v naro?je njegove matere Marije in Marije Magdalene. Michelangelo je zlomil levo roko in nogo Jezusovega lika. Njegov u?enec Tiberio Calcagni je popravil roko in izvrtal luknjo, v katero je pritrdil nadomestno nogo, ki kasneje ni bila pritrjena. Delal je tudi na liku Marije Magdalene.

Zadnje skulpture, na kateri je Michelangelo delal (?est dni pred smrtjo), Rondanini Pietà nikoli ni bilo mogo?e dokon?ati, ker jo je Michelangelo izklesal, dokler ni zmanjkalo kamna. Noge in lo?ena roka ostanejo iz prej?nje faze dela. Kot ?e vedno, ima kiparstvo abstraktno kakovost, v skladu s koncepti kiparstva 20. stoletja.

Michelangelo je umrl v Rimu leta 1564 v starosti 88 let (tri tedne pred svojim 89. rojstnim dnem). Njegovo truplo so iz Rima odpeljali na pokop v baziliko sv. Kri?a, s ?imer so izpolnili maestrovo zadnjo pro?njo, da bi ga pokopali v njegovih ljubljenih Firencah.

Michelangelov dedi? Lionardo Buonarroti je Giorgiu Vasariju naro?il na?rtovanje in gradnjo Michelangelove grobnice, monumentalnega projekta, ki je stal 770 skudov in je trajal ve? kot 14 let. Marmor za grobnico je dobavil Cosimo I. de' Medici, vojvoda Toskane, ki je organiziral tudi dr?avni pogreb v ?ast Michelangelu v Firencah.

• 
  Avtoportret umetnika kot Nikodem
• 
  Genij zmage (1534), Palazzo Vecchio, Florence
• 
  The Pietà Vittoria Colonna (c. 1540)
• 
  The Rondanini Pietà (1552–1564)

V popularni kulturi

• Vita di Michelangelo (1964)
• Agonija in ekstaza (1965), re?ija Carol Reed, s Charltonom Hestonom v glavni vlogi Michelangela
• A Season of Giants (1990)
• Michelangelo - Endless (2018), v katerem igra Enrico Lo Verso kot Michelangelo
• Greh (2019), re?ija Andrei Konchalovsky

Zapu??ina

Michelangelova grobnica (1578) Giorgia Vasarija v baziliki Santa Croce v Firencah.

Michelangelo je z Leonardom da Vincijem in Rafaelom eden od treh velikanov florentinske visoke renesanse. ?eprav se njihova imena pogosto navajajo skupaj, je bil Michelangelo mlaj?i od Leonarda za 23 let in starej?i od Rafaela za osem. Zaradi svoje samotne narave ni imel veliko opravka z nobenim umetnikom in oba je pre?ivel za ve? kot ?tirideset let. Michelangelo je vzel nekaj ?tudentov kiparstva. Zaposlil je Francesca Granaccija, ki je bil njegov sou?enec na akademiji Medici, in postal eden od ?tevilnih pomo?nikov na stropu Sikstinske kapele. Zdi se, da je Michelangelo pomo?nike uporabljal predvsem za bolj ro?na opravila priprave povr?in in bru?enja barv. Kljub temu naj bi njegova dela imela velik vpliv na slikarje, kiparje in arhitekte v naslednjih generacijah.

Medtem ko je Michelangelov David najbolj znan mo?ki akt vseh ?asov in zdaj krasi mesta po vsem svetu, so nekatera njegova druga dela imela morda ?e ve?ji vpliv na potek umetnosti. Zvijajo?e oblike in napetosti Zmage, Madonne iz Brugga in Medi?ejske Madone jih naredijo za glasnike manieristi?ne umetnosti. Nedokon?ani velikani za grobnico pape?a Julija II. so mo?no vplivali na kiparje iz poznega 19. in 20. stoletja, kot sta Auguste Rodin in Henry Moore.

Michelangelovo preddverje Laurentianove knji?nice je bila ena najzgodnej?ih stavb, ki je plasti?no in ekspresivno uporabljala klasi?ne oblike. Ta dinami?na lastnost je kasneje na?la svoj glavni izraz v Michelangelovi centralno na?rtovani cerkvi sv. Petra s kolosalnim redom, valovitim vencem in navzgor usmerjeno koni?asto kupolo. Kupola sv. Petra naj bi skozi stoletja vplivala na gradnjo cerkva, vklju?no s Sant'Andrea della Valle v Rimu in stolnico svetega Pavla v Londonu, pa tudi na kupole ?tevilnih javnih stavb in prestolnic dr?av po vsej Ameriki.

Umetniki, na katere je Michelangelo neposredno vplival, so Rafael, ?igar monumentalna obravnava figure v Atenski ?oli in Izgon Heliodora iz templja veliko dolguje Michelangelu in Rafaelova freska Prerok Izaija v Sant'Agostinu zelo posnema preroke starej?ega mojstra. Drugi umetniki, kot je Pontormo, so ?rpali vija?ne oblike Poslednje sodbe in freske Capella Paolina.

Strop Sikstinske kapele je bil delo brez primere veli?ine, tako zaradi svojih arhitekturnih oblik, ki so jih posnemali ?tevilni baro?ni stropni slikarji, kot tudi zaradi bogastva njegove inventivnosti pri preu?evanju figur. Vasari je napisal/a:

Delo se je izkazalo za pravi svetilnik na?e umetnosti, neprecenljive koristi za vse slikarje, ki vra?a svetlobo v svet, ki je bil stoletja potopljen v temo. Dejansko slikarjem ni ve? treba iskati novih izumov, novih odnosov, oble?enih figur, sve?ih na?inov izra?anja, druga?nih aran?majev ali sublimnih subjektov, saj to delo vsebuje vse mo?ne popolnosti pod temi naslovi.

Poimenovanja in upodobitve

Nekatera od znanih poimenovanj:

• Asteroid 3001 Michelangelo, poimenovan po njem.
• Michelangelov pojav, psiholo?ki pojav, poimenovan po njem.
• Od leta 1962 do 1977 je bil Michelangelo upodobljen na bankovcu za 10.000 italijanskih lir.
• Virus Michelangelo, ra?unalni?ki virus
• Michaelangelo (Ninja ?elva), risani junak, poimenovan po njem.

Viri

• Bartz, Gabriele; K?nig, Eberhard (1998). Michelangelo. K?nemann. ISBN 3-8290-0253-X.
• Goldscheider, Ludwig (1953). Michelangelo: Paintings, Sculptures, Architecture. Phaidon.
• Harris, Nathaniel (1997). Michelangelo. Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15049-X.
• Stone, Irving (1966). V zanosu in obupu. Ljubljana: Dr?avna zalo?ba Slovenije. COBISS 4268801. Michelangelov ?ivljenjepis (roman)

Glej tudi

• seznam italijanskih arhitektov
• seznam italijanskih kiparjev
• seznam italijanskih pesnikov
• seznam italijanskih slikarjev

Zunanje povezave

• Michelangelov David
• Kapitol
• Dela Arhivirano 2025-08-14 na Wayback Machine.