图片新闻－门户主站－中工网
| Ko?a | |
|---|---|
 Struktura ?love?ke ko?e | |
 Ko?a slona | |
| Podrobnosti | |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | Cutis |
| MeSH | D012867 |
| TA | A16.0.00.002 |
| Anatomska terminologija | |
Ko?a (lat. integumentum commune) je najve?ji organ oziroma ?utilo, ki varuje vse druge organe v organizmu. Po povr?ini je najve?ji organ, po te?i pa najte?ji. Pri odraslem ?loveku meri do 2 m2 in tehta do 10 kg. Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Slu?i za razmejitev telesa od okolice, kot ??it pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature, sintezo vitamina D ...
Ponekod je debelej?a, drugod pa zelo tanka. Barva ko?e je odvisna od prekrvitve, koli?ine pigmenta in debeline. V o?jem pomenu lo?imo vrhnjico oziroma poko?nico (epidermis) in debelej?o usnjico. Ko?i pripada ?e podko?je, ki ve?e ko?o na podlago.
H ko?i ?tejemo ?e lase in dlake, nohte ter ?leze lojnice in znojnice.
Zgradba ko?e
[uredi | uredi kodo]
Vrhnjica
[uredi | uredi kodo]Vrhnjica (ali epidermis) je zunanja plast in je iz ve?skladnega plo??atega epitelija.[1] Je razli?no debela; najdebelej?a je na dlani in podplatu. Osnovno plast celic imenujemo zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki se premikajo proti povr?ni, poro?enevajo in se lu??ijo (ro?evinasta plast). Celice te plasti vsebujejo pigment melanin, ki globlje dele ko?e ??iti pred ultravijoli?nimi ?arki. Na povr?ini je poro?enela plast sestavljena iz celic (korneocit), ki odmirajo; nimajo ve? jedra, vsebujejo pa beljakovino keratin. Ta plast ne prepu??a vode, zato telo varuje pred izsu?itvijo, zadr?uje telesno toploto in tudi prepre?uje vdor bakterij v notranjost telesa. Povrhnjica se prehranjuje z difuzijo. Hrana prehaja od usnjice v povrhnjico, saj povrhnjica ne vsebuje ?il (ni prekrvavljena).
Usnjica
[uredi | uredi kodo]Usnjica (ali dermis) je najmo?nej?a plast ko?e, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz ?vrstega in elasti?nega veziva, zaradi katerega je ko?a hkrati ?vrsta in pro?na. Usnjica vsebuje tudi bogat preplet krvnih ?il in mezgovnic. V prepletih je lahko shranjena ve?ja koli?ina krvi, zato je ko?a pomembna za uravnavanje telesne temperature. V tej plasti so tudi ?tevilne ?leze znojnice in lojnice, lasje in dlake, ?ivci in ?utilna telesca, ki posredujejo ob?utke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov.
Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajo?o cevko, lasni me?i?ek. Na njegovem dnu je odebeljena lasna ?ebulica, v katero se vgreza papila z ?ilami in ?ivci. Iz ?ebulice zraste lasni koren, ki proti povr?ini ko?e prehaja v lasno steblo. V lasni me?i?ek vodi izvodilo ?leze lojnice, ki s svojim izlo?kom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob lasu oziroma dlaki je gladka mi?ica (mi?ica naje?evalka), ki pri kr?enju je?i lase oziroma dlake.
V usnjici so tudi ?leze znojnice, ki na povr?ino ko?e izlo?ajo znoj. So povsod v ko?i, vendar so naj?tevilnej?e na ?elu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po kemi?ni sestavi podoben krvni plazmi. Poleg vode in soli vsebuje ?e se?nino in se?no kislino ter ma??obne kisline, zaradi katerih je zna?ilnega vonja. Zato ko?o pri?tevamo med pomo?na izlo?ala. Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.
?utilna telesca
[uredi | uredi kodo]V usnjici so ?utilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna (?utilna) ?iv?na vlakna, ki vzburjenja prevajajo v mo?gansko skorjo. Najpomembnej?a telesca v ko?i so: Pacinijeva telesca, ki so ovalne oblike in le?ijo globlje v usnjici. Ob?utljiva so predvsem za pritisk. Meissnerjeva telesca so tudi ovalne oblike, toda manj?a od prej?njih. So tik pod povrhnjico in posredujejo ob?utke mehanskega pritiska in dotika. Krausejeva telesca so podobna Pacinijevim in posredujejo ob?utke mraza. Prosti ?iv?ni kon?i?i, ki segajo v bradavi?aste izrastke (papile) in vrhnjico, pa posredujejo ob?utke bole?ine in temperature.
Podko?je
[uredi | uredi kodo]Podko?je (ali hipodermis) je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in ve? ali manj ma??obe, ki prepre?uje oddajanje toplote in tudi varuje globlje le?e?e organe pred mehanskimi vplivi (udarci...).
Funkcije organa
[uredi | uredi kodo]Ko?a opravlja naslednje funkcije:
- Za??ita: je prva ovira pred patogen, je mejnik do?ivljanja telesne celovitosti, v smislu naravnega do?ivljanja okolja je meja med zunanjo in notranjo za??ito.[2][3]
- ?utilo: sestavljena je iz razli?nih ?iv?nih celic ki zaznajo s tipalom toplo in hladno, otip, pritisk, vibriranje, in [[tkivno] po?kodbo.
- Regulacija temperature: Znojna (potenje) ?leza in uravnavanje krvnega pretoka skrbi za prilagajanje zunanji temperaturi in uravnavanju telesnih funkcij. V ekstremnim hladnih razmerah se sr?ni utrip opazno zmanj?a, gibanje se umiri, ko?a se naje?i, kar pomaga pri pretoku kisika v telo, telesne dlake pa se dvignejo in tako lahko ob ve?ji dlakavosti zagotovijo ve? toplote.
- Nadzor izhlapevanja vode skozi ko?o: ko?a se zapre, ob ?eji se telo preventivno usmeri proti dehidraciji.[3]
- Skladi??enje, usmerjanje energijske zaloge lipidov in vode
- Ko?a diha: Kisik, Du?ik in ogljikov dioksid se lahko v majhnih koli?inah priklju?ijo v povrhnjico; nekatere ?ivali uporabijo ko?o kot njihov edini respirativni organ. Pri ljudeh ko?a z dihanjem oskrbi manj kot pol milimetra globine ko?e.)[4] Nekatera zdravila se lahko vnesejo v telo preko ko?e.
- Vodoodpornost. Ko?a vsebuje svoje olje, svojo za??ito, ki v raznovrstnih okoljih skrbi za omejevanje pretoka vode preko ko?e v telo, pa tudi omejuje izhlapevanje vode pri izpostavitvi telesa visoki temperaturi. Raznolika okolja, raznolike silnice vplivajo tudi na odpornost ko?e. Ko?a tako potrebuje razli?na hranila, suha ko?a zaradi miljenja in dehidracije lahko pripelje do pretirane proizvodnje olja na ko?o. Sama voda ne bo izni?ila naravne mastnosti ko?e, a po?kodba povrhnjice lahko povzro?ijo zmedo.[5]
- Kamufla?a, Ko?a, luske, dlake, lasje, so ve?inoma uporabne za primerno obarvanje in vzor?enje, ki pomaga pri izginjanju ?ivali ali ljudem, da izginejo v okolju izpred plenilcev ali prikrijejo plen pred drugimi. Kri na drugi strani velja za opozorilno barvo. [6]
Mehanika
[uredi | uredi kodo]Ko?a je mehko tkivo. Zna?ilno je, da se ko?a zna prenapeti zaradi okolja, ki ne terja visokega stresa in visoke frekvence obnavljanja. V primeru ran ali po?kodb ko?e se ko?a zna kr?iti. Ko?a z veliko hrane terja visoko izrabo in aktivno ?ivljenje za vnovi?no napetost.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Odrgnina
- Opeklina
- Prva pomo?
- Kreme
- Rane
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ McGrath, J.A.; Eady, R.A.; Pope, F.M. (2004). Rook's Textbook of Dermatology (7th izd.). Blackwell Publishing. str. 3.1–3.6. ISBN 978-0-632-06429-8.
- ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovaniProksch, ne vsebujejo besedila (glej stran pomo?i). - ↑ 3,0 3,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovaniMadison, ne vsebujejo besedila (glej stran pomo?i). - ↑ Stücker, M.; Struk, A.; Altmeyer, P.; Herde, M.; Baumg?rtl, H.; Lübbers, D. W. (Februar 2002). ?The cutaneous uptake of atmospheric oxygen contributes significantly to the oxygen supply of human dermis and epidermis?. The Journal of Physiology. 538 (3): 985–994. doi:10.1113/jphysiol.2001.013067. ISSN 0022-3751. PMC 2290093. PMID 11826181.
- ↑ McCracken, Thomas (2000). New Atlas of Human Anatomy. China: Metro Books. str. 1–240. ISBN 978-1-58663-097-3.
- ↑ ?Camouflage?. National Geographic. 25. avgust 2011. Arhivirano iz spleti??a dne 27. februarja 2017. Pridobljeno 27. februarja 2017.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
