陕西32个项目获国家科技奖励 255项获省科技奖

Haag Den Haag 's-Gravenhage
mesto in ob?ina
Od zgoraj navzdol, iz leve proti desni: Het Plein, Pala?a miru, Binnenhof, Kurhaus, Mestna hi?a
Zastava Grb
Geslo:  Vrede en Recht (Mir in Pravica)
Lokacija v Ju?ni Holandiji
Koordinati: 52°04′48″N 04°18′36″E
Suverena dr?ava	Nizozemska
Provinca	Ju?na Holandija
Subregija	Haaglanden
Upravljanje
? Telo	Mestni svet
? ?upan	Jan van Zanen (VVD)
? Aldermen	Robert van Asten (D66)
Povr?ina
? Urbano	286,31 km2
? Metropolitansko obm.	1.256,40 km2
Prebivalstvo  (1. januar 2021)
? mesto in ob?ina	549.163
?asovni pas	UTC+1 (CET)
Klicna ?tevilka	070, 015
Spletna stran	www.denhaag.nl

Lega mesta na Nizozemskem

百度 《证券日报》记者：针对昨日美联储宣布加息的消息，其实早已被市场充分预期。

Haag (nizozemsko ′s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki le?i na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Ju?na Holandija. S pribli?no pol milijona prebivalci je za Amsterdamom in Rotterdamom tretje najve?je mesto v dr?avi.

V mestu je sede? nizozemske vlade in parlamenta, vrhovnega sodi??a ter dr?avnega sveta in vseh tujih veleposlani?tev, vendar je po ustavi glavno mesto dr?ave Amsterdam. V Haagu je tudi sede? Organizacije za prepoved kemi?nega oro?ja, Meddr?avnega sodi??a in Mednarodnega kazenskega sodi??a, s ?imer je eno pomembnej?ih sredi?? Organizacije zdru?enih narodov.

Zgodovina

Antika

Obmo?je sedanjega Haaga je bilo del rimske province Spodnja_Germanija in je bila ob meji imperija, in Gornjegermansko – Retijskega limesa. Leta 1997 so bili v kraju Wateringse Veld odkriti rimski miljniki. Originali so sedaj shranjeni v "Museon" muzeju. Rimski miljniki ka?ejo oddaljenost od najbli?jega rimskega mesta, Forum Hadriani (danes Voorburg), in jih lahko postavimo v ?as vladanja cesarjev Antonin Pij (138-161; steber je datiran v leto 151), Karakala (211–217), Gordijan_III. (238–244), in Decij (249–251).

Srednji in novi vek

Binnenhof na Hofvijver, 1625

Ulica v Haagu slika Sybrand van Beest, cca. 1650, slika se nahaja v Kraljevem gradu v Var?avi

?e v 11. stoletju je bila v bli?ini dana?njega Binnenhofa vas, v kateri so imeli grofje Holandski stavbo, v kateri so bivali oziroma v kateri so preno?evali le med lovom. Holandski grof Floris IV. je bil na tem obmo?ju lastnik dveh dvorov, tretjega, stoje?ega ob dana?njem Hofvijverju pa naj bi leta 1229 kupil od ?enske imenovane Meilendis in ga nameraval pregraditi v velik grad. Vendar je kmalu leta 1234 umrl v vite?kem turnirju. Njegov sin in naslednik holandski grof Viljem II. je ?ivel v tem dvoru in ko je bil izvoljen za Rimsko-nem?kega kralja leta 1248, se je vrnil v Haag in dal na mestu tega dvora zgraditi grad ?kraljevo pala?o?, ki se je kasneje imenovala Binnenhof ("Notranji dvor"). Vendar je umrl leta 1256, ?e preden je bil grad dokon?an. Njegov sin, Floris V., je gradnjo dokon?al. V tem ?asu je nastala tudi Vite?ka dvorana, kjer sedaj tretjo nedeljo v septembru kralj uradno odpre zasedanje parlamenta z branjem govora iz prestola. Die Haghe je bilo ime vasi okoli Binnenhof prvi? omenjene v listini iz leta 1242. Od leta 1358 je kraj postal glavna rezidenca grofov Holandije. Vas se je nahajala v ambachth, pode?elskem okraju Monster, ki so mu vladali gospodje iz Monster-ja. Ti so ?eleli ve? neposredne kontrole nad vasjo, vendar so grofje vas razdelili in oblikovali lo?en ambacht imenovan Haagambacht, ki so mu vladali neposredno Grofje Holandski. Obmo?je Haagambachta je bilo raz?irjeno v ?asu vladavine Florisa V.

Pod dolgo vladavino Albrehta Bavarskega od leta 1358 do 1404, ki je bil tudi grof Holandije, je mesto do?ivelo velik razcvet. Vendar je bil Haag do 17. stoletja utrjen le z zemeljskimi zidovi in plitvimi jarki; in ni nikoli prejel uradno mestnih pravic. Kljub temu je prebivalstvo imelo nekaj privilegijev, tudi na podro?ju davkov. Leta 1560 je mesto dobilo manj?o mestno hi?o in odobrena je bila kamnita mestna utrdba. Vendar to ni bilo kon?ano pravo?asno, da bi za??itili prebivalstvo pred gro?njami osemdesetletne vojne. Haag je bil v tem obdobju ve?krat oplenjen in po?gan. Ko je Burgundska dinastija leta 1432 podedovala de?eli Holandijo in Zeeland, so imenovali stadtholderja za vladanje v njihovih posestih s Stanovi Holandije in Zahodne Frizije kot posvetovalnim svetom. ?eprav je bil njihov sede? v Haagu, je bilo mesto podrejeno pomembnej?im centrom vladanja kot Bruselj in Mechelen, od koder so suvereni vladali mo?no centralizirani Burgundski Nizozemski.

Na za?etku nizozemske osamosvojitvene vojne ali ?osemdesetletne vojne? (1568 - 1648), se je odsotnost mestnega obzidja pokazala kot katastrofalna, saj so ?panske ?ete z lahkoto okupirale mesto. Leta 1575 so Stanovi Holandije, za?asno delujo?i v mestu Delft, celo nameravali razru?iti mesto, vendar je bila namera opu??ena po posredovanju Viljema I. Oranskega. Leta 1588 je Haag postal stalni sede? Holandskih stanov, kot tudi Splo?nih stanov Nizozemske republike. Po letu 1648 je bil Haag sede? mestodr?ca Republike sedmih zdru?enih provinc. Za?elo se je obdobje velikega razcveta. Johann Moritz von Nassau je dal zgraditi Mauritshuis (zdaj muzej). Zgrajene so bile elegantne hi?e za dvor, ?lane vlade in predstavnike tujih dr?av. Veliko primerov teh hi?, zgrajenih med letoma 1750 in 1900, je ?e vedno mogo?e najti po vsem mestnem sredi??u.

Novej?a zgodovina

Stara mestna hi?a v Haagu iz okoli leta 1900

Leta 1806, ko je bila Kraljevina Holandija marionetna dr?ava Prvega francoskega cesarstva, je kralj Ludvik Bonaparte uradno razglasil Haag za mesto. Po Napoleonskih vojnah sta bili moderna Belgija in Nizozemska kombinirani v Kraljevino Zdru?ene Nizozemske, da bi se oblikovala kot ?buffer? med Francijo in Nem?ijo. Za glavno mesto sta bila kot kompromis dolo?ena imenoma vsaki dve leti Bruselj in Amsterdam, z vlado, ki je ostala v Haagu. Po odcepitvi Belgije leta 1830, je Amsterdam ostal glavno mesto Nizozemske, medtem ko je bila vlada v Haagu. Ko je vlada za?ela igrati pomembnej?o vlogo v nizozemski dru?bi po letu 1850, se je Haag hitro raz?iril. Rasto?e mesto si je priklju?ilo del pode?elske ob?ine Loosduinen leta 1903 in v celoti leta 1923. V 20. stoletju so v mestu zgradili ?tevilna stanovanja za javne uslu?bence in navadne ljudi, vklju?no s slikarsko ?etrtjo (Schilderswijk), ki danes velja za "problemati?no".

Mesto je utrpelo veliko ?kodo med drugo svetovno vojno. Med nem?ko okupacijo je bilo pobitih veliko Judov. Poleg tega je bil skozi mesto zgrajen Atlantski_zid zaradi ?esar so nacisti?ni okupatorji podrli veliko ?etrti. Dne 3. marca 1945 je britansko Kraljevo_vojno_letalstvo pomotoma bombardiralo ?etrt Bezuidenhout. Cilj so bile instalacije za V-2 rakete v bli?njem parku Haagse Bos. Bombe so padle na gosto poseljen in zgodovinski del mesta.

Po vojni je Haag postal najve?je gradbi??e v Evropi. Mesto se je mo?no raz?irilo proti jugozahodu, uni?ena obmo?ja pa so bila hitro obnovljena. Okoli leta 1965 je ?tevilo prebivalcev doseglo vrhunec pri 600.000. V sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja so se ve?inoma bele dru?ine srednjega razreda preselile v sosednja mesta, kot je Voorburg, Leidschendam, Rijswijk in (predvsem) Zoetermeer.

Panorama mesta

Demografija

Populacijska piramida Haaga leta 2022

Prebivalci Haaga po dr?avi izvora (2018)
Dr?ava/Teritorij	Prebivalstvo
Nizozemska	246,633 (43%)
Surinam	46,346 (8.70%)
Tur?ija	40,064 (7.52%)
Maroko	31,455 (5.91%)
Indonezija	17,635 (3.31%)
Poljska	14,094 (2.65%)
Nizozemski Karibi	13,218 (2.48%)
Other	123,116 (26%)

.

Religioznost v Haagu (2015)

  Brezverstvo (49,6 %)

  Rimokatolicizem (14,9 %)

  Nizozemska protestantska cerkev (9,4 %)

  Other Christian denominations (5,7 %)

  Islam (14,7 %)

  Hinduizem (4,8 %)

  Budizem (0,8 %)

  Judovstvo (0,2 %)

Na dan 1. januarja 2021 je v Haagu ?ivelo 549.163 prebivalcev, kar je pomenilo, da je mesto tretje najve?je na Nizozemskem. Mesto je do?ivelo posebno hitro rast v obdobju med 1800 in 1960. Mesto je naraslo od 40.000 prebivalcev leta 1800 na 200.000 v letu 1900 in nato na 600.000 leta 1960. Rast po letu 1900 je povzro?il zakon o stanovanjih iz leta 1901, ki je spodbujal rast mest kot je Haag. V obdobju med letoma 1960 in 1980 se je prebivalstvo Haaga skr?ilo iz 600.000 na 440.000, kar je bila prav tako posledica demografskih procesov in prostorske politike. Nato pa je Haag spet do?ivel rast prebivalcev, katerih ?tevilo je leta 2011 preraslo 500.000. Ob?inska uprava pri?akuje nadaljnjo rast tako, da bi leta 2030 ?tevilo prebivalcev prekora?ilo 600.000. Uradno poimenovanje prebivalcev je Hagenaar, vendar se izraz Hagenees neformalno uporablja za nekoga, ki je bil rojen in odrastel v Haagu. uporaba teh poimenovanj je vezana na socialni razred, pri ?emer je Hagenaar izraz vi?jega razreda, Hagenees pa ni?ji razred.

Izvorna struktura

43% prebivalcev Haaga ima oba star?a rojena na Nizozemskem, med tem ko ima 15.6% vsaj enega star?a rojenega v tujini v zahodnih dr?avah, in 34.4% ima vsaj enega star?a rojenega v ne-zahodni dr?avi.

Prebivalci po rojstnem kraju

2020	?tevilo	%
Oba star?a rojena na NL	242,441	44.42%
Zahodno migracijsko ozadje	105,315	19.29%
Ne-zahodno migracijsko ozadje	198,082	36.29%
Surinam	45,783	8.39%
Tur?ija	41,122	7.53%
Maroko	32,355	5.93%
Indonezija	17,187	3.15%
Nizozemski Antili in Aruba	14,037	2.57%
Skupno	545,838	100%

Verska sestava

Malo manj kot polovica prebivalstva Haaga se identificira po verski pripadnosti. Dve najbolj priljubljeni religiji sta kr??anstvo (29%) in Islam (14.1%). Religioznost je ve?ja med ljudmi z nedavnim migracijskim ozadjem iz Indonezije, Tur?ije, Maroka in Surinama. Islam je najpogostej?a religija med ljudmi s tur?kim ali maro?kim migracijskim ozadjem. Med ljudmi iz surinamske dedi??ine je ve? verske raznolikosti, pri ?emer je hinduizem najpogostej?i. Od doma?ega nizozemskega prebivalstva v Haagu se ve?ina vernih ljudi dr?i kr??anstva. Nekaj manj kot 40% prebivalcev Haaga redno obiskuje bogoslu?no hi?o.

Galerija

• 
  Zgradba Meddr?avnega sodi??a v Haagu
• 
  Zgradba Meddr?avnega sodi??a v Haagu (2)
• 
  Zgradba Organizacija za prepoved kemi?nega oro?ja (OPCW)
• 
  Sede? OPCW-a v Haagu
• 
  Zgradba Mednarodnega sodi??a za vojne zlo?ine na obmo?ju nekdanje Jugoslavije
• 
  Zgradba Mednarodnega kazenskega sodi??a v Haagu

Glej tudi

• seznam mest na Nizozemskem

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran