[信中国]王俊凯朗读成贻宾的信

Argentinska republika República Argentina  (?pansko)
Zastava Grb
Geslo: En unión y libertad ?V zvezi in svobodi?
Himna: Himno Nacional Argentino
Ortografska projekcija Argentine, vklju?ujo? (svetlo zeleno) argentinske ozemeljske zahteve na Antarktiki, Falklandske otoke (Malvine) ter Ju?no Georgio in Ju?ne Sandwicheve otoke.
Glavno mesto	Buenos Aires 34°36′S, 58°23′W
Uradni jeziki	?pan??ina
Etni?ne skupine	86,4 % Evropejcev (ve?inoma Italijanov in ?pancev), 8 % Mesticev, 4 % Arabcev, Judov in vzhodnoazijcev, 1.6 % Amerindijcev
Demonim(i)	Argentinec
Vlada	Federalna predsedni?ka republika
? Predsednik	Javier Milei
? Podpredsednica	Victoria Villaruel
? ?ef kabineta ministrov	Gerardo Werthein
Osamosvojitev  izpod ?panije
? majska revolucija	25. maj 1810
? razgla?ena	9. julij 1816
Povr?ina
? skupaj	2.766.890 km2 (8.)
? voda (%)	1,1
Prebivalstvo
? ocena 2019	44.938.712 (31.)
? popis 2010	40.117.096
? gostota	14,49/km2 (214.)
BDP (ocena 2019)
? skupaj (nominal.)	444.458 milijarde USD (25.)
? skupaj (PKM)	$1.033 trilion (26.)
? na preb. (nominal.)	9.890 USD (53.)
? na preb. (PKM)	22.997 USD (56.)
Gini (2018)	41.4 srednji
HDI (2019)	0,845 zelo visok · 46.
Valuta	Peso (ARS)
?asovni pas	UTC -3 (ART)
Klicna koda	+54
Internetna domena	.ar

百度 同时，该四名当事人主动要求通过萧山公安官方微信作出公开道歉，他们表示自己的行为客观上对烈士造成了侮辱，对烈士家属和社会公众造成了伤害，在此，向烈士家属和社会公众真诚道歉！希望大家原谅他们的无知，今后一定加强学习和修养，绝不再做类似有违社会公德的事件。

Suverena dr?ava je razdeljena na triindvajset provinc (?pansko provincias, ednina provincia) in eno avtonomno mesto (ciudad autónoma), Buenos Aires, ki je zvezna prestolnica dr?ave (?pansko Capital Federal), kot je odlo?il kongres. Province in glavno mesto imajo svoje ustave, vendar obstajajo po zveznem sistemu. Argentina zahteva tudi Falklandske otoke (?pansko Islas Malvinas, 12.173 km2), Ju?no Georgio in Ju?ne Sandwicheve otoke (4066 km2) ter zahteva suverenost nad delom Antarktike med 25° Z in 74° Z (965.314 km2, 1.461.597 km2 z ledeno povr?ino) kot del province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur.

Najzgodnej?a zabele?ena ?love?ka prisotnost v dana?nji Argentini sega v obdobje paleolitika. Inkovski imperij se je v predkolumbovskih ?asih raz?iril na severozahod dr?ave. Dr?ava ima korenine v ?panski kolonizaciji regije v 16. stoletju. Argentina se je povzpela kot dr?ava naslednica podkraljevstva Río de la Plata, ?panskega ?ezmorskega podkraljevstva, ustanovljenega leta 1776. Razglasitvi in boju za neodvisnost (1810–1818) je sledila podalj?ana dr?avljanska vojna, ki je trajala do leta 1861, in se je zaklju?ila z reorganizacijo dr?ave kot zveze provinc z Buenos Airesom kot glavnim mestom. Dr?ava je nato u?ivala relativni mir in stabilnost, pri ?emer je ve? valov evropskega priseljevanja, predvsem Italijanov in ?pancev, korenito preoblikovalo njene kulturne in demografske nazore; 62,5 % prebivalstva ima popolno ali delno italijansko poreklo, argentinska kultura pa ima pomembne povezave z italijansko kulturo.

Skoraj neprimerljivo pove?anje blaginje je privedlo do tega, da je Argentina v za?etku 20. stoletja postala sedma najbogatej?a dr?ava na svetu. Po Maddisonovem projektu zgodovinske statistike je imela Argentina najvi?ji realni BDP na prebivalca na svetu v letih 1895 in 1896 in je bila vsaj pred letom 1920 dosledno med desetimi. Trenutno je na 61. mestu na svetu. Po veliki depresiji v 1930-ih je Argentina padla v politi?no nestabilnost in gospodarski zaton, ki jo je potisnil nazaj med nerazvite. Po smrti predsednika Juana Peróna leta 1974 je na mesto predsednika stopila njegova vdova in podpredsednica Isabel Martínez de Perón. Leta 1976 jo je strmoglavila voja?ka diktatura. Voja?ka vlada je v umazani vojni, obdobju dr?avnega terorizma in dr?avljanskih nemirov, ki je trajalo ve? kot desetletje do izvolitve Raúla Alfonsína za predsednika leta 1983, preganjala in ubijala ?tevilne politi?ne kritike, aktiviste in levi?arje.

Argentina je dr?ava v razvoju in se po indeksu ?lovekovega razvoja uvr??a na 46. mesto, drugi najvi?ji v Latinski Ameriki za ?ilom. Je regionalna sila v Latinski Ameriki in ohranja svoj zgodovinski status srednje sile v mednarodnih zadevah. Argentina ohranja drugo najve?je gospodarstvo v Ju?ni Ameriki, tretje najve?je v Latinski Ameriki in je ?lanica G-15 in G20. Je tudi ustanovna ?lanica Zdru?enih narodov, Svetovne banke, Svetovne trgovinske organizacije, Mercosurja, Skupnosti latinskoameri?kih in karibskih dr?av ter Organizacije iberoameri?kih dr?av.

Etimologija

Argentina je dobila svoje ime po latinski besedi argentum, ki pomeni srebro, plemenito kovino, ki je bila povod za evropsko kolonizacijo. Drugi uradni imeni dr?ave sta Argentinska republika (República Argentina) in Argentinski narod (Nación Argentina).

Zgodovina

Slika iz leta 1603 (Ottsen), z Indijancema na podro?ju Srebrne reke.

Najstarej?i znaki ?love?ke prisotnosti v Argentini se nahajajo v Patagoniji, kjer so znanstveniki na?li ostanke iz pribli?no leta 11.000 pr. n. ?t. Na za?etku prvega stoletja so se pojavile poljedelske civilizacije, ki so se ukvarjale v glavnem s koruzo ob Andih, na zahodu sedanje Argentine (med drugimi Santa María, Huarpes, Diaguitas in Sanavirones).

Leta 1480, med ekspanzivnostjo inkovskega cesarstva, je vladar Pachacutec premagal in osvojil severnozahodno Argentino in jo pridru?il k provinci Qulla Suyu.

Na severovzhodu v Gvaraniji so gojili manioko ter indijski krompir. V srednji in ju?ni Argentini (Pampa in Patagonia) so ?iveli nomadski ljudje, zdru?eni v 17. stoletju kot Mapu?i.

Evropejci so pri?li leta 1502. ?panci so ustanovili permanentno kolonijo na obmo?ju dana?njega Buenos Airesa leta 1536 in ponovno v letu 1580. Podkraljestvo Río de la Plata je bilo ustanovljeno leta 1776. Leta 1806 in 1807 je Britansko kraljestvo napadlo Buenos Aires, vendar so se naseljenci obakrat obranili.

Prva stran argentinske ustave iz leta 1853.

25. maja 1810, po novicah, da je Napoleon vrgel Kralja Ferdinanda VII s prestola, so prebivalci Buenos Airesa izkoristili prilo?nost, da bi postavili prvo neodvisno vlado (Primera Junta). Dogodki so poznani kot Revolución de Mayo (Majska Revolucija). Uradna neodvisnost od ?panije je bila podpisana 9. julija 1816 na kongresu v Tucumanu (Congreso de Tucumán). Leto kasneje je General José de San Martín pre?kal Ande, da bi osvobodil ?ile in Peru, in s tem izni?il ?pansko gro?njo.

San Martín, narodni heroj.

Po neodvisnosti Zdru?ene Province Reke del Plata so se Centralisti in Federalisti (?pansko Unitarios in Federales) ve?krat bojevali med sabo, dokler narodna stabilnost ni bila ustavljena z ustavo leta 1853, ne dolgo potem, ko je Justo José de Urquiza premagal caudilla iz Buenos Airesa Juana Manuela de Rosasa. Provinca Buenos Aires se je zdru?ila z Argentinsko konfederacijo (Confederación Argentina) ?ele leta 1861, po bitkah Cepeda (1859) in Pavón (1863).

Po vojni trojne zveze proti Paragvaju v letih 1865 - 1870 so tuje invazije in evropska imigracija pripeljale do moderne agrikulture. Med letom 1878 in 1884 se je bojevala osvojitev pu??ave (Conquista del desierto), ki se je kon?ala s porazom indijancev Pamp in Patagonije ter njihovem podjarmljenjem.

Zadevo dr?avne meje v Andih je re?ila britanska arbitra?a leta 1902, ki je vzpostavila dana?nje meje med Argentino in ?ilom. V severni in osrednji Patagoniji so bile meje dolo?ene med zemljepisnimi ?irinami 40 ° in 52 ° J kot razlaga pogodbe o meji iz leta 1881 med ?ilom in Argentino. Tako so bila nekatera patagonska jezera, na primer jezero O'Higgins / San Martín, razdeljena z dr?avno mejo. Poleg tega so bile ugotovljene preference naseljenih kolonistov na obdelanem delu spornega obmo?ja. Meja, predlagana v arbitra?i, je bila kompromis med mejnimi preferencami obeh vlad, ki sta bili sprti, in ni niti strogo ni sledila poravnavi najvi?jih vrhov niti re?nemu razvodju in je bila objavljena v imenu kralja Edvarda VII..

Perón kot predsednik leta 1947.

Med 1880 do 1930 je Argentina do?ivela razcvet, zahvaljujo? izvozni ekonomiji. ?tevilo prebivalstva se je sedemkrat pove?alo. Konservativni oligarhi?ni politiki (Generación del 80) so vladali do 1916, ko je zakon univerzalnih volitev dovolil Radikalom dostop do predsednikovega sede?a. Vendar so vojaki vlado Hipólita Yrigoyena strmoglavili leta 1930, tako, da so konservativci vladali ?e eno desetletje. General Juan Perón je bil izbran za predsednika leta 1946. Ve? pravic je dodelil delavskem sindikatom, a ga je Revolución Libertadora odstranila s pozicije.

Od 1950-ih do srede 1970-ih so se menjavali na oblasti civilni predsedniki brez ?iroke podpore in mehke voja?ke vlade. Ta desetletja je ekonomija rasla in rev??ina padla na 7 % leta 1975. Po drugi strani je ekonomija postajala vedno bolj za??itna, politi?no nasilje pa vedno bolj kruto z radikalnimi skupinami kakor Triple A in Montoneros. Leta 1973 je Perón drugi? postal predsednik, a leto kasneje je umrl, tako da je predsednica postala njegova tretja ?ena Isabel. Brez Peronove karizme in z neuspe?no ekonomsko politiko je Argentina 24. maja 1976 pre?ivela ?e en dr?avni prevrat.

Voja?ka vlada, uradno znana kot Proces narodne reorganizacije (Proceso de Reorganización Nacional), je uporabljala krute metode (Umazana Vojna; Guerra Sucia) proti opoziciji - 10.000 do 30.000 pogre?anih (desaparecidos, glej Matere iz Plaza de Mayo). Vojna je bila prisotna v drugih ju?noamer?kih dr?avah pod voja?kimi vladami, ki so sodelovale med seboj v mednarodni kooperaciji Operacija Kondor (Operación Condor), v katero so bile zapletene slu?be dr?avne varnosti - argentinska SIDE, ?ilska DINA in CIA iz ZDA. Med 1975 in 1983 je dr?avni dolg narasel s 7.875 milijonov dolarjev na 45.087 milijonov. Globoke finan?ne te?ave, sum korupcije, nemiri zaradi kr?itev ?lovekovih pravic in poraz v vojni za Falklandske otoke (Islas Malvinas) so prisilili vojsko, da je razpisala volitve.

Demokracija je bila vzpostavljena leta 1983, ko je Raúl Alfonsín iz Radikalne me??anske unije (Unión Cívica Radical) nastopil kot predsednik. V ?asu njegove oblasti se je vzpostavila civilna kontrola nad vojsko in ?tevilni vojaki, ki so sodelovali med umazano vojno, so bili obsojeni. A Alfonsín je moral odstopiti ?est mesecev pred koncem svojega mandata zaradi velike inflacije in nasprotovanja akterjev na ekonomskem podro?ju. Predsednik Carlos Menem, ki je sledil, je kljub obljubam med kampanjo privatiziral ve?ino dr?avnih podjetij (letalsko, elektri?no, telefonsko, po?tno, ?elezni?ko itd.) in fiksiral argentinski peso ena-na-ena z ameri?kim dolarjem. To je prineslo mednarodne preobrate in ekonomsko rast, vendar je v desetletju njegove vladavine propadlo veliko doma?e industrije, ker niso mogli konkurirati uvo?enim izdelkom z ni?jimi cenami.

Predsednik Fernando de la Rúa je moral dve leti potem, ko je bil izvoljen, zaradi masivnega bega kapitala blokirati vse ban?ne ra?une (Corralito). Finan?na kriza ga je prisilila k odstopu 20. decembra 2001. Naslednja dva tedna so med mnogimi protesti (glej Cacerolazo) vladali razli?ni provizori?ni predsedniki. 2. januarja je bil Eduardo Duhalde izbran za za?asnega predsednika.

Nova argentinska vlada je pri?ela podpirati doma?o industrijo in nadome??ati uvo?ene izdelke z doma?imi. Tudi nov te?aj pesa je bil za doma?o ekonomijo vzpodbudnej?i. Pove?al se je izvoz osnovnih izdelkov, kot sta ?ito in meso. Leta 2003 je bil za predsednika izvoljen Néstor Kirchner. Nadaljeval je s protekcionisti?no politiko ter nacionaliziral dolo?ena privatizirana podjetja. Dr?ava je tako popla?ala svoj dolg Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).

Kirchnerja je na predsedni?kem mestu nasledila njegova ?ena Cristina Fernández de Kirchner.

Upravna delitev

Argentina je razdeljena na 23 provinc (?pansko provincias, ednina: provincia), glavno mesto Buenos Aires pa ima status federalnega ozemlja (distrito federal). Province so sestavne enote argentinske zvezne dr?ave. Province imajo svojo lastno ustavo, lastno vlado pod vodstvom neposredno izvoljenega guvernerja (gobernador) in parlament. Province so po drugi strani razdeljene admnistrativne enote, imenovane Departamentos. Izjema je provinca Buenos Aires, ki je razdeljena v Partidos.

	Provinca	Glavno mesto	Prebivalstvo (cenzus 2010)	Povr?ina (km2)	BNP na osebo (US$, 2008, est.)
	Buenos Aires	Buenos Aires	2 890 151	200	23.309	Razdelitev na province.
	Buenos Aires	La Plata	15.625.084	307.571	7310
	Catamarca	San Fernando del Valle de Catamarca	367.828	102.602	6009
	Chaco	Resistencia	1.055.259	99.633	2015
	Chubut	Rawson	509.108	224.686	15.422
	Córdoba	Córdoba	3.308.876	165.321	6477
	Corrientes	Corrientes	992.595	88.199	4001
	Entre Ríos	Paraná	1.235.994	78.781	5682
	Formosa	Formosa	530.162	72.066	2879
	Jujuy	San Salvador de Jujuy	673.307	53.219	3755
	La Pampa	Santa Rosa	318.951	143.440	5987
	La Rioja	La Rioja	333.642	89.680	4162
	Mendoza	Mendoza	1.738.929	148.827	9079
	Misiones	Posadas	1.101.593	29.801	3751
	Neuquén	Neuquén	551.266	94.078	26.273
	Río Negro	Viedma	638.645	203.013	8247
	Salta	Salta	1.214.441	155.488	4220
	San Juan	San Juan	681.055	89.651	5642
	San Luis	San Luis	432.310	76.748	5580
	Santa Cruz	Río Gallegos (mesto)	273.964	243.943	30.496
	Santa Fe	Santa Fe de la Vera Cruz	3.194.537	133.007	8423
	Santiago del Estero	Santiago del Estero	874.006	136.351	3003
	Ognjena zemlja, Antarktika in ju?noatlantski otoki	Ushuaia	127.205	21.571	20.682
	Tucumán	San Miguel de Tucumán	1.448.188	22.524	3937
ARGENTINA			40.117.096	2.780.400	8269

Upravne enote

Konec osemdesetih let so se province v Argentini - z izjemo province Buenos Aires - zdru?ile v regijo, da bi tako med sebhoj uskladile gospodarsko, infrastrukturno in razvojno politiko in s tem poskrbele za protiute? prevladujo?i vlogi, ki jo ima v dr?avi glavno mesto. Te province zaenkrat niso uradne dr?avne enote, temve? bolj interesne skupnosti, saj so brez uradnih politi?nih teles. Raven sodelovanja se od province do province razlikuje.

Región Centro sestavljajo province Córdoba, Entre Ríos in Santa Fe, ki so v veliki meri integrirane. Interesna skupnost je bila za?rtana ?e 1973 kot cilj, do uresni?itve pa je pri?lo ?ele 1998. Od leta 2004 dalje pozna provinca tudi uradne institucije kot je odbor guvernerjev (Junta de Gobernadores) in izvr?ni komite (Comité Ejecutivo).

Región del Nuevo Cuyo sestavljajo province Mendoza, San Juan, La Rioja in San Luis. Obstaja od leta 1988, odtlej je dosegla le nizko raven integracije. Tudi ta regija ima instituciji kot sta odbor guverner in izvr?ni komite, vendar so brez prakti?nega pomena.

Poseben primer je Región del Norte Grande Argentino. Zdru?uje province severovzhodne Argentine (Province Chaco, Corrientes, Formosa in Misiones) in severozahodne Argentine (Catamarca, Jujuy, Salta, Santiago del Estero in Tucumán). Regija obstaja ?e od1999 in je v tem ?asu uresni?ila ?tevilne projekte, ?eprav regionalnega dogovora tri province ?e niso ratificirale. Iz zgodovinskih razlogov pa je razdelitev na severovzhod in severozahod prisotna v ?tevilnih statistikah.

Kon?no ?e Región Patagónica iz provinc Chubut, La Pampa, Neuquén, Río Negro, Santa Cruz in Ognjena zemlja, Antarktika in ju?noatlantski otoki. Ustanovili so jo 1996 in odtlej je dosegla visoko raven sodelovanja. Tako po?iljajo parlamenti provinc poslance v regionalni parlament, Parlamento Patagónico, ki obstaja ?e od 1991, ko regija niti ni bila ?e ustanovljena.

Geografija

Topografski zemljevid Argentine

Argentina ima povr?ino 2,78 milijona km2, kar je druga najve?ja dr?ava v Ju?ni Ameriki za Brazilijo. Od severa proti jugu je dolga 3694 km, naj?ir?a to?ka od zahoda proti vzhodu pribli?no 1423 km. Na vzhodu meji na Atlantski ocean, na severu na Bolivijo in Paragvaj ter na severovzhodu na Brazilijo in Urugvaj; ?ile in Argentina tvorita najdalj?o skupno mejo na zahodu dr?ave.

Meja z	dol?ina
Bolivija	742 km
Brazilija	1132 km
?ile	5308 km
Paragvaj	1699 km
Urugvaj	495 km
Skupaj*	25.728 km
* vklju?no z obalo

Celotno zahodno obmejno obmo?je zasedajo Andi, najdalj?a celinska gorska veriga na svetu. Osrednji sever Argentine zaseda geografska regija Gran Chaco, vro?a suha savana. Vzhodno od nje se pridru?i hribovita provinca Misiones ob Río Paraná. Na mejnem trikotniku Argentina-Paragvaj-Brazilija so slapovi Iguazú; ?iroki so pribli?no 2,7 kilometra in so med najve?jimi na svetu. Na jugu med velikima rekama Río Paraná in Río Uruguay le?i vla?na in mo?virnata Mezopotamija. Na Río de la Plata, skupnem izlivu teh dveh rek, le?ita mesto Buenos Aires in istoimenska provinca Buenos Aires, gospodarsko srce Argentine, kjer ?ivi pribli?no tretjina prebivalcev dr?ave.

Na zahodu in jugu Buenos Airesa se razprostirajo pampe, travnate planote, kjer pridelajo ve?ino kmetijskih proizvodov dr?ave. Znana kot Llanura Pampeana se deli na suhi in vla?ni del (Pampa Seca in Pampa Húmeda). V vla?ni Pampi sta pogorji Tandilija in Ventanija (Sierras de Tandil, Sierras de la Ventana), edini verigi nizkih gora v regiji, z vi?inami do 1000 metrov. V tej regiji so velika p?eni?na polja in pa?niki za govedo.

Najvi?ji vrh Argentine je Aconcagua

Gorske verige Sierras Pampeanas le?ijo med pampami in Andi v osrednji Argentini. Te nizke gorske verige dosegajo vi?ine okoli 2800 m v Sierras de Córdoba in do 6250 m v Sierra de Famatina v La Rioji. Za Patagonijo na jugu Argentine je zna?ilen mo?an zahodni veter in ima zelo ostro podnebje. To obmo?je, ki predstavlja pribli?no ?etrtino dr?ave, je zelo redko poseljena. Najni?ja to?ka v dr?avi in Ameriki kot celoti je Laguna del Carbón na -105 m podmorske vi?ine. Le?i med Puerto San Julián in Comandante Luis Piedra Buena v provinci Santa Cruz.

Pribli?no 60 km dolg odsek meje s ?ilom, ki le?i v ledenem polju ju?ne Patagonije, ni ozna?en kot jasno zarisana meja, ampak ga zaseda posebno obmo?je, dogovorjeno med dr?avama.

Argentina trdi, da je njen tudi del antarkti?ne celine; vendar je ta trditev v nasprotju z Antarkti?no pogodbo, ki velja od leta 1961.

V Argentini je 36 narodnih parkov in ve? ?e druga?e za??itenih obmo?ij, kot so:

• Aconcagua (provincialno zavarovano obmo?je)
• Narodni park okameneli gozd Jaramillo (Parque nacional Bosques Petrificados de Jaramillo)
• Laguna Oca del río Paraguay (biosferni rezervat)
• Esteros del Iberá (Ramsarsko mokri??e)
• Park Ischigualasto (Parque Provincial Ischigualasto - provincialno zavarovano obmo?je)
• Naravni rezervat Isla de los Estados in arhipelag A?o Nuevo (Reserva natural silvestre Isla de los Estados y Archipiélago de A?o Nuevo - regionalno zavarovano obmo?je)
• Naravni rezervat Laguna del Diamante, provinca Mendoza
• Naravni spomenik Laguna de Pozuelos (Monumento natural Laguna de los Pozuelos - tudi biosferni rezervat)
• Jezero Mar Chiquita (Ramsarsko mokri??e)
• Biosferni rezervat Laguna de Mar Chiquita
• Naravni rezervat Otamendi (naravni rezervat)
• Polotok Valdés (naravni rezervat: Ramsarsko mokri??e in Unescova svetovna dedi??ina)

Gore

V argentinskih Andih je veliko ve? kot 6000 m visokih gora. Tudi najvi?ja gora na ameri?ki celini, Aconcagua z 6961 m vi?ine in dva najvi?ja vulkana na zemlji, Ojos del Salado z 6880 m in Monte Pissis s 6795 m. V ju?nih Andih so gore ni?je; mnoge so zaradi hladnega in vla?nega podnebja vedno pokrite s snegom. Tudi v Sierras Pampeanas so nekatere zelo visoke nadmorske vi?ine: Sierra de Famatina v provinci La Rioja dose?e ve? kot 6000 m. Vi?ine tega gorskega kompleksa se spu??ajo proti vzhodu, vendar je v Sierras de Córdoba dose?enih le najve? 2800 metrov.

Severna Patagonija (Mesetas Patagoniens) na jugovzhodu Mendoze ?e vedno ka?e nadmorsko vi?ino 4700 m, njihova vi?ina se proti jugovzhodu zmanj?uje. Na drugih obmo?jih Argentine gore dose?ejo vi?ino le izjemoma ve? kot 1000 m. Sem spadajo Sierras Australes Bonaerenses (Sierra de la Ventana in Sierra de Tandil) na atlantski obali ter hribih in gorah Misiones.

Reke in jezera

Río de la Plata z ve?jim obmo?jem Buenos Airesa spodaj desno

Lago Argentino in ledenik Perito Moreno

V hidrologiji Argentine prevladujejo pritoki Río de la Plata. Njeno pore?je obsega pribli?no 5.200.000 km2. Pribli?no tretjina tega je v Argentini, ostalo v Boliviji, Braziliji, Paragvaju in Urugvaju. Ve?ja pritoka Río de la Plate sta reka Parana in Urugvaj. Na severu na meji z Brazilijo je narodni park Iguasu. V njem reka Iguasu z Iguasujskimi slapovi, ki so trikrat ve?ji od Niagarskih slapov. Drugo najve?je povodje ima Río Colorado v severni Patagoniji, katerega najve?ji pritok Río Salado del Oeste odmaka velik del zahodne Argentine, ?eprav velik del njene vode izhlapi ?e na poti zaradi suhega podnebja oz. pronica v mo?virje.

Argentina ima dve glavni jezerski obmo?ji. Najobse?nej?e je ob vzno?ju ju?nih Andov, kjer se dolga veriga jezer staljene vode z ledenikov razteza od pokrajine Neuquén do Ognjene zemlje. Poleg tega so v zahodnih osrednjih pampah in na jugu Chaca ?tevilna ravninska jezera, nekatera pa so le nekaj metrov globoka in pogosto slana. Ravninsko jezero Jezero Mar Chiquita s 5770 km2 v provinci Córdoba in andski jezeri Argentinsko jezero (1415 km2) in jezero Viedma (1088 km2) sta v narodnem parku Los Glaciares, ki je bil razgla?en za Unescovo svetovno dedi??ino. Tam je tudi ledenik Perito Moreno.

Otoki

Falklandski otoki, ki jih je zahtevala Argentina, iz vesolja

Argentina ima kljub dolgi obali malo otokov. Najve?ji je Isla Grande de Tierra del Fuego, ki pripada arhipelagu Tierra del Fuego s 47.020 km2, delita pa si ga Argentina (provinca Tierra del Fuego, 21.571 km2) in ?ile (25.429 km2). Edino pomembno oto?ko obmo?je je jug province Buenos Aires, kjer se v zalivih Bahía Blanca in Bahía Anegada nahajata dve obse?ni jezeri bibavi?nega pasu. Tamkaj?nji otoki so ravni in nenaseljeni, z izjemo Isla Jabalí, na kateri je obmorsko letovi??e San Blas. Najve?ji otok je Isla Trinidad z 207 km2. Ob patagonski obali je tudi nekaj manj?ih skalnatih otokov.

Mednarodno pravno sporno ozemlje so Falklandski otoki (tudi Malvini, angle?ko Falkland Islands, ?pansko Islas Malvinas), skupina otokov v ju?nem Atlantiku. Geografsko pripadajo Ju?ni Ameriki, le?ijo od 600 do 800 km vzhodno od ju?ne Argentine in Tierra del Fuego na 52 ° ju?no in 59 ° zahodno ter so britansko ?ezmorsko ozemlje. Od leta 1833 jih zahteva Argentina. Zasedba otokov s strani Argentine 2. aprila 1982 je spro?ila falklandsko vojno, ki je trajala do 14. junija 1982 in se za Argentino kon?ala z porazom. Najve?ji otoki Falklandskih otokov so Soledad s 6683 km2 in Zahodni Falkland (Gran Malvina) s 5278 km2. Ozemlje Ju?ne Georgije in Ju?ni Sandwichevi otoki na jugovzhodu Falklandskih otokov imajo enak status.

Geografske regije

Argentina je razdeljena na sedem geografskih regij (regionalna ?lenitev ne vsebuje dela Antarktike, ki ga zahteva):

• Severozahod, nadaljevanje visokega puna s ?e vi?jo, bolj robustno topografijo na skrajnem jugozahodu; s su?no predkordiljero, ki je na srednjem zahodu presekana z ozkimi dolinami ali Quebradas; in raz?iritvijo gorskih d?ungel Yungas proti vzhodu.
• Mezopotamija, subtropski klin pokriva zahod planote Paraná in sosednjega ni?avja obdanega z rekama Parana in Urugvaj.
• Gran Chaco, velika, subtropska in tropska nizko le?e?a, polo?na aluvialna planota med Mezopotamijo in Andi.
• Pampa?ke gore (Sierras Pampeanas), serija srednje visokih gorskih verig, ki se nahajajo v centru.
• Cuyo, kotlina in ob?irno obmo?je v predgorju centralnih Andov na zahod.
• Pampa, velika in zelo rodovitna aluvialna planota locirana na srednjem vzhodu.]].
• Patagonija, obse?na ju?na planota sestavljena ve?inoma iz su?nih, kamnitih step na vzhodu; vla?nih hladnih travnikov na jugu in gostih subantarkti?nih gozdov na zahodu.

• 
  Pampa
• 
  Pampa?ke gore (Sierras Pampeanas)
• 
  Mezopotamija
• 
  Cuyo
• 
  Gran Chaco
• 
  Severozahodna Puna
• 
  Severozahodne doline
• 
  Severozahodne Yungas
• 
  Zahodna Patagonija
• 
  Vzhodna Patagonija
• 
  Severozahodna Patagonija

Podnebje

Argentina je zdru?ila skoraj vsa podnebna obmo?ja v eni dr?avi, od tropskih obmo?ij na skrajnem severovzhodu do subtropskih obmo?ij na preostalem severu in obse?nega zmernega podnebnega pasu do hladnih podnebnih regij na jugu in v Andih.

Severozahod Argentine je na obmo?ju Andov suh, poleti pa ima kratko de?evno sezono. Tu je visoka pu??avo Puna, katere zahod je eno najbolj suhih obmo?ij na svetu, pa tudi stepi podoben, neploden Monte ob vzno?ju Andov v provincah Mendoza, San Juan in La Rioja.

Na vzhodnih pobo?jih predgorja Andov rastejo subtropski obla?ni gozdovi v provincah Tucumán, Salta in Jujuy, ki so poleti zaradi de?ja mokrih vzhodnih vetrov zelo de?evni, pozimi pa razmeroma suhi. Proti vzhodu se Gran Chaco zapre na osrednjem severu, padavine so skoncentrirane poleti, enako velja za regijo Sierras Pampeanas v osrednji Argentini. V obeh regijah padavine proti zahodu upadajo.

Severovzhod in pampe so vse leto vla?ni, najve? padavin pa je v subtropskem de?evnem gozdu province Misiones.

Jug (Patagonija) je v zahodnem vetrovnem pasu, zato zahodni del prejema ve? padavin kot vzhodni. Andi so glede temperature nenehno vla?ni in hladni. Delujejo kot ovira za vla?ne pacifi?ke vetrove, tako da je Patagonska ni?ina na vzhodu zelo suha in polpu??avska. V tej regiji podnebje dolo?a veter Pampero, ki na jugozahodu redno piha na teden do dva tedna. Poseben primer je podnebje v ju?nem delu Tierra del Fuego s hladnim oceanskim podnebjem, kjer pacifi?ki in atlantski vpliv zaradi pomanjkanja podnebne lo?nice v Andih dolo?a vreme. Tam so koli?ine padavin razmeroma visoke in temperature ka?ejo razmeroma majhno razliko med poletjem in zimo.

Biotska raznovrstnost

Plamenci v regiji Puna

Argentina je dr?ava z izjemno biotsko pestrostjo, saj gosti enega najve?jih vrst ekosistemov na svetu. 15 celinskih obmo?ij, 3 oceanska obmo?ja in Antarktika so vse zastopane na njenem ozemlju. Tako veliko razli?nih ekosistemov ima za posledico veliko biolo?ki raznolikost, ki je ena najve?jih na svetu:

• 9372 katalogiziranih vaskularnih rastlinskih vrst (24 mesto) [obsega samo vi?je rastline: praproti, iglavce in sagovke in cveto?e rastline]
• 1038 katalogiziranih vrst ptic (14 mesto) [obsega le ptice, ki gnezdijo v Argentini in ne selivk]
• 375 katalogiziranih vrst sesalcev (12 mesto) [brez morskih sesalcev]
• 338 katalogiziranih vrst plazilcev (16 mesto)
• 162 katalogiziranih vrst dvo?ivk (19 mesto)

Rastlinstvo

Ameri?ka platana

V toplih, vla?nih tropskih in subtropskih de?evnih gozdovih na severu uspevajo tropske rastline, kot so Dalbergia (majhna do srednje velika drevesa in grmovnice iz dru?ine metuljnic), gvajak (Guaiacum officinale), mimozolistni palisandrovec (Jacaranda mimosifolia) in drevesa quebracho (Schinopsis lorentzii), iz katerega pridobivajo taninsko kislino, pa tudi palme. Gran Chaco, tudi na severu Argentine, ima savanski podobno vegetacijo, v kateri prevladujejo drevesa Algarrobo (predvsem Prosopis alba in Prosopis nigra), pojavlja se tudi quebracho. Jug in vzhod Chaca se z bla?jim podnebjem intenzivno uporabljata za kmetijstvo, sever pa je ?e vedno v veliki meri neokrnjen.

Za pampe so zna?ilna obse?na travi??a z razli?nimi vrstami trave. Razen evkalipta (Eukalyptus), ameri?kih platan (Platanus occidentalis) in akacij (Acacia) tu ni dreves; prva dva roda nista avtohtona. Zaradi zelo fine zemlje brez kamna je mo?en razvoj kmetijstva, tako da se je ohranilo le malo prvotne vegetacije.

Patagonija je ?e v senci Andov in je neplodna in ve?inoma brez dreves. Tako kot v pampah tudi tu prevladujejo trave, vendar je vegetacija prilagojena veliko bolj suhim razmeram. Obstajajo tudi razli?ne zelnate rastline in grmi. Zaradi kamnitih tal pridelava ?ita ni mogo?a, pa?niki pa se uporabljajo kot ov?ja pa?a.

V vzno?ju Andov in na Tierra del Fuego so obse?ni gozdovi iglavci: smreka (Picea), cipresa (Cypressus), bor (Pinus), cedra (Cedrus) in drugim lesom. V bli?ini ?ilske meje so izolirane skupine ju?ne bukve (Nothofagus). Drevesna meja je na okoli 3500 m. V su?nih severnih visokogorjih Andov je v su?nih polpu??avah veliko rastlin kaktusov (Cactaceae) in trnastega grmovja.

Cvet Ceibos - koralnik (Erythrina) je eden od dr?avnih simbolov kot tako imenovani nacionalni cvet.

?ivalstvo

Gvanako

Na tropskem severu je favna izredno raznolika. Tu ?ivijo razli?ne vrste opic, jaguar, puma, ozelot, rakun, koati, mravljin?ar, pa tudi tapir, pekari in plazilci, kot so ka?e in kajmani. V pti?jem ?ivljenju na tropskem severu ?ivijo kolibriji, plamenci, tukani in papige. Piranje lahko najdemo v rekah skupaj s ?tevilnimi drugimi ribami. V pampah so mali pasavec (Zaedyus pichiy), grivast volk (Chrysocyon brachyurus), azarska lisica (Lycalopex gymnocercus), pampa?ka ma?ka (Leopardus colocolo), pampa?ki jelen (Ozotoceros bezoarticus), Darwinov nandu, razli?ne ptice roparice, kot so sokoli in ?aplje. Na neplodnih predelih Andov ?ivijo divje lame, gvanako in vikunja ter andski kondor, ki je ena najve?jih ptic na svetu. Plenilci so gorska ma?ka (Leopardus jacobita), puma, ju?noameri?ka siva lisica in andska lisica. Ptice selivke, kot so plamenci, pogosto najdemo v slanih jezerih. V Patagoniji in na Ognjeni zemlji je ?ivalsko ?ivljenje revnej?e. Tu ?ivijo tudi pume, nanduji in gvanaki; ?ilski vili?asti jelen (Hippocamelus bisulcus) in Pudú (majhen jelen) sta del favne ju?nih Andov. Na Tierri del Fuego gnezdijo tudi kormorani in magellanove ?olne (Campephilus magellanicus). Na patagonskih obalah ?ivijo magellanovi pingvini in kolonije kapskega morskega medveda (Arctocephalus) in patagonski morski lev. V obalnih vodah Argentine ?ivijo ju?nomorski kiti (Eubalaena australis), orke (Orcinus orca) in maldivska kratkogob?na pliskavka (Cephalorhynchus commersonii), pa tudi osli?, sardele, sku?e in delfini.

Unescova svetovna dedi??ina

Roke v Cuevas de las Manos na Río Pinturas, blizu mesta Perito Moreno v provinci Santa Cruz v Argentini

.

• Narodni park Los Glaciares, 1981
• Jezuitske stavbe v Cordobi in okolici, 2000
• Quebrada de Humahuaca - soteska na severozahodu Argentine, 2003
• Narodni park Iguasu, 1984
• Naravna parka Ischigualasto in Talampaya, 2000
• Polotok Valdés, 1999
• Cueva de las Manos ob reki Rio Pinturas - skalne poslikave, 1999
• Jezuitski misijoni Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Se?ora de Loreto in Santa Maria Mayor (Argentina), Ru?evine Sao Miguel das Missoes (Brazil), 1983
• Qhapaq ?an, Andski cestni sistem (skupaj z Bolivijo, ?ilom, Perujem, Ekvadorjem, Kolumbijo), 2014
• Arhitekturna dela Le Corbusiera, izjemen prispevek k sodobnemu gibanju(skupaj z Belgijo, Francijo, Nem?ijo, Indijo, Japonsko in ?vico), 2016
• Narodni park Los Alerces, 2017

Gospodarstvo

Argentinsko kmetijstvo je sorazmerno kapitalsko intenzivno in danes zagotavlja pribli?no 7% vseh delovnih mest

Bogato z naravnimi viri, visoko pismenim prebivalstvom, raznoliko industrijsko bazo in izvozno usmerjenim kmetijskim sektorjem je argentinsko gospodarstvo tretje najve?je latinskoameri?ko gospodarstvo in drugo najve?je v Ju?ni Ameriki. Ima 'zelo visoko' oceno indeksa ?lovekovega razvoja in sorazmerno visok BDP na prebivalca s precej?njo velikostjo notranjega trga in nara??ajo?im dele?em visokotehnolo?kega sektorja.

Dostop do biolo?ke zmogljivosti v Argentini je veliko vi?ji od svetovnega povpre?ja. Leta 2016 je imela Argentina na svojem ozemlju 6,8 globalnih hektarjev biokapacitete na osebo , kar je veliko ve? od svetovnega povpre?ja, ki zna?a 1,6 globalnega hektara na osebo. Leta 2016 je Argentina porabila 3,4 globalne hektare biolo?ke zmogljivosti na osebo - njihov okoljski odtis porabe. To pomeni, da porabijo polovico manj biolo?ke zmogljivosti, kot jo vsebuje Argentina. Posledi?no Argentina uporablja rezervo biolo?ke zmogljivosti.

Catalinas Norte je pomemben poslovni kompleks, sestavljen iz devetnajstih komercialnih poslovnih zgradb, v katerih so ?tevilna vodilna argentinska podjetja.

Srednje nastajajo? trg in ena najve?jih dr?av v razvoju na svetu, je Argentina ?lanica najve?jih gospodarstev G-20. V preteklosti pa je bila njena gospodarska uspe?nost zelo neenakomerna, saj se je visoka gospodarska rast izmenjevala s hudimi recesijami, nerazdelitvijo dohodka in v zadnjih desetletjih nara??ajo?o rev??ino. V za?etku 20. stoletja je Argentina dosegla razvoj in postala sedma najbogatej?a dr?ava na svetu. ?eprav je do sredine stoletja uspela ohraniti mesto med petnajstimi najbolj?imi gospodarstvi, je do?ivela dolgo in vztrajno upadanje, vendar je ?e vedno dr?ava z visokim dohodkom.

Visoka inflacija - desetletja ?ibkost argentinskega gospodarstva - je spet postala te?ava, z letno stopnjo 24,8 % leta 2017. Da bi jo odvrnila in podprla peso, je vlada uvedla nadzor nad devizami. Porazdelitev dohodka, ki se je izbolj?ala od leta 2002, je opredeljena kot 'srednja', ?eprav je ?e vedno precej neenaka.

Argentina se je uvrstila na 85. mesto od 180 dr?av po indeksu zaznavanja korupcije organizacije Transparency International za leto 2017, kar je 22 to?k ve? kot na lestvici iz leta 2014. Argentina je svojo dolgoletno krizo nepla?ila dolga poravnala leta 2016 s tako imenovanimi skladi jastrebov po izvolitvi Mauricija Macrija, kar je Argentini omogo?ilo vstop na kapitalske trge prvi? po desetletju.

Vlada Argentine je 22. maja 2020 naletela na zamudo, ker upnikom ni pla?ala zapadlosti v vi?ini 500 milijonov dolarjev. Pogajanja o prestrukturiranju 66 milijard ameri?kih dolgov se nadaljujejo.

Industrija

Nuklearna elektrarna Atucha je bila prva jedrska elektrarna v Latinski Ameriki. Elektri?na energija prihaja iz treh delujo?ih jedrskih reaktorjev: jedrske elektrarne Embalse, Atucha I in II

Leta 2012 je predelovalna industrija predstavljala 20,3 % BDP - najve?ji sektor v nacionalnem gospodarstvu. Polovica industrijskega izvoza je dobro vklju?ena v argentinsko kmetijstvo in ima pode?elsko poreklo.

V letu 2012 so bili po obsegu vodilni sektorji: predelava hrane, pija? in toba?nih izdelkov; motorna vozila in avtodeli, tekstil in usnje, rafinerijski izdelki in biodizel, kemikalije in farmacevtski izdelki, jeklo, aluminij in ?elezo, industrijski in kmetijski stroji, gospodinjski aparati in pohi?tvo, umetne mase in pnevmatike, steklo in cement in mediji za snemanje in tiskanje. Poleg tega je Argentina od nekdaj ena izmed petih najbolj?ih svetovnih dr?av pridelovalk vina. Vendar pa je bila uvr??en tudi med 74 dr?av, kjer so bili primeri otro?kega dela in prisilnega dela opa?eni in omenjeni v poro?ilu iz leta 2014, ki ga je objavilo Urad za mednarodne delovne zadeve. Seznam blaga ILAB, proizvedenega z otro?kim delom ali prisilnim delom, ka?e, da veliko blaga, proizvedenega z otro?kim delom ali prisilnim delom, prihaja iz kmetijskega sektorja.

Córdoba je glavno industrijsko sredi??e Argentine, kjer gostijo kovinarstvo, motorje in avtomobilske dele. Naslednje po pomembnosti so obmo?ja Velikega Buenos Airesa (predelava hrane, metalurgija, motorna vozila in avtomobilski deli, kemikalije in petrokemikalije, trajna potro?ni?ka oprema, tekstil in tisk); Rosario (predelava hrane, metalurgija, kmetijski stroji, rafiniranje nafte, kemikalije in strojenje); San Miguel de Tucumán (pre?i??evanje sladkorja); San Lorenzo (kemikalije in farmacevtski izdelki); San Nicolás de los Arroyos (mlinarstvo in metalurgija); ter Ushuaia in Bahía Blanca (predelava nafte). [218] [nezanesljiv vir?] Druga predelovalna podjetja se nahajajo v provincah Santa Fe (taljenje cinka in bakra ter mletje moke); Mendoza in Neuquén (kleti in predelava sadja); Chaco (tekstil in ?age); in Santa Cruz, Salta in Chubut (predelava nafte).

Proizvodnja elektri?ne energije v Argentini je leta 2009 zna?ala ve? kot 122 TWh (440 PJ), od tega pribli?no 37 % industrijske dejavnosti.

Urbanizacija

Argentina je zelo urbanizirana, saj 92 % prebivalstva ?ivi v mestih: deset najve?jih metropolitanskih obmo?ij predstavlja polovico prebivalstva. V mestu Buenos Aires ?ivi pribli?no 3 milijone prebivalcev, vklju?no z velemestnim obmo?jem Velikega Buenos Airesa pa pribli?no 13 milijonov, zaradi ?esar je eno najve?jih urbanih obmo?ij na svetu.

Metropolitanski obmo?ji Córdoba in Rosario imata po pribli?no 1,3 milijona prebivalcev. Mendoza, San Miguel de Tucumán, La Plata, Mar del Plata, Salta in Santa Fe imajo po vsaj pol milijona ljudi.

Prebivalstvo je neenakomerno porazdeljeno: pribli?no 60 % jih ?ivi v regiji Pampas (21 % celotne povr?ine), vklju?no s 15 milijoni prebivalcev v provinci Buenos Aires. Pokrajini Córdoba in Santa Fe ter mesto Buenos Aires imata po 3 milijone. V sedmih drugih provincah ?ivi po milijon ljudi: Mendoza, Tucumán, Entre Ríos, Salta, Chaco, Corrientes in Misiones. Tucumán je s 64,3 prebivalca na kvadratni kilometer edina argentinska provinca, bolj gosto poseljena od svetovnega povpre?ja; nasprotno pa ima ju?na provinca Santa Cruz pribli?no 1,1 / km².

Kultura

Gav?i med jineteado.

El Ateneo Grand Splendid je The Guardian razglasil za drugo najlep?o knjigarno na svetu.

Argentina je ve?kulturna dr?ava s pomembnimi evropskimi vplivi. Na sodobno argentinsko kulturo je med drugim vplivalo italijansko, ?pansko in drugo evropsko priseljevanje iz Italije, Francije, Zdru?enega kraljestva in Nem?ije. Za njegova mesta je v veliki meri zna?ilna tako raz?irjenost ljudi evropskega porekla kot zavestno posnemanje ameri?kih in evropskih slogov v modi, arhitekturi in oblikovanju. V vseh velikih mestnih sredi??ih je veliko muzejev, kinodvoran in galerij, pa tudi tradicionalnih ustanov, kot so literarni bari ali bari, ki ponujajo ?ivo glasbo razli?nih ?anrov, ?eprav je manj elementov ameri?kih in afri?kih vplivov, zlasti na podro?jih. glasbe in umetnosti. Drug velik vpliv imajo gau?i in njihov tradicionalni ?ivljenjski slog samostojnosti v dr?avi. Nazadnje so avtohtone ameri?ke tradicije absorbirane v splo?ni kulturni milje. Argentinski pisatelj Ernesto Sabato je o naravi argentinske kulture razmi?ljal takole:

Ob primitivni ?panskoameri?ki resni?nosti, ki je bila v pore?ju La Plate zaradi priseljevanja zlomljena, so njeni prebivalci postali nekoliko dvojni z vsemi nevarnostmi, pa tudi z vsemi prednostmi tega stanja: zaradi na?ih evropskih korenin narod globoko povezujemo z trajne vrednote starega sveta; zaradi na?ega stanja Ameri?anov se s folkloro v notranjosti in starim Kastiljanom, ki nas zdru?uje, pove?emo s preostalo celino, nekako ob?utimo poklicanost Patria Grande San Martín in Bolívarja, ki sta si jo neko? predstavljala.

— Ernesto Sabato, La cultura en la encrucijada nacional (1976)

Literatura

?tirje najvplivnej?i argentinski pisatelji. Zgoraj levo spodaj-desno: Julio Cortázar, Victoria Ocampo, Jorge Luis Borges in Adolfo Bioy Casares

?eprav se je bogata literarna zgodovina Argentine za?ela okoli leta 1550, je dosegla popolno neodvisnost z El Matadero Estebana Echeverríe, romanti?no znamenitostjo, ki je igrala pomembno vlogo v razvoju argentinske pripovedi iz 19. stoletja [321], razdeljeno z ideolo?ko lo?nico med federalisti?ni ep o Joséja Hernándeza Martín Fierro in elitisti?ni in kulturni diskurz Sarmientove mojstrovine Facundo. [322]

Modernisti?no gibanje je napredovalo v 20. stoletje, vklju?no s predstavniki, kot sta Leopoldo Lugones in pesnica Alfonsina Storni; sledil je avangardizem, pomembna referenca pa je bil Ricarda Güiraldesa Don Segundo Sombra.

Jorge Luis Borges, najbolj priznani argentinski pisatelj in ena najpomembnej?ih osebnosti v zgodovini literature, je na?el nove na?ine pogleda na sodobni svet v metafori?ni in filozofski razpravi, njegov vpliv pa je raz?iril na avtorje po vsem svetu. Kratke zgodbe, kot sta Ficciones in Aleph, so med njegovimi najbolj znanimi deli. Bil je prijatelj in sodelavec Adolfa Bioya Casaresa, ki je napisal enega najbolj cenjenih znanstvenofantasti?nih romanov Izum Morel (La invención de Morel). Julio Cortázar, eden vodilnih ?lanov latinskoameri?kega razcveta in glavno ime v literaturi 20. stoletja, je vplival na celotno generacijo pisateljev v Ameriki in Evropi.

Izjemna epizoda v zgodovini argentinske knji?evnosti je socialna in literarna dialektika med tako imenovano floridsko skupino, ker so se njeni ?lani sestajali v kavarni Richmond na Floridi in objavljali v reviji Martin Fierro, kot je Jorge Luis Borges, Leopoldo Marechal, Antonio Berni (umetnik), med drugim proti skupini Boedo Roberta Arlta, Cesarja Tiempa, Homera Manzija (skladatelj tanga), ki so se sestajali v japonski kavarni in objavljali svoja dela Editorial Claridad, oba kavarno in zalo?bo na aveniji Boedo.

Drugi zelo cenjenimi argentinskimi pisatelji, pesniki in esejisti so: Estanislao del Campo, Eugenio Cambaceres, Pedro Bonifacio Palacios, Hugo Wast, Benito Lynch, Enrique Banchs, Oliverio Girondo, Ezequiel Martínez Estrada, Victoria Ocampo, Leopoldo Marechal, Silberto Ocampo, Silberto Ocampo, Silberto Ocampo, Silberto Ocampo Mallea, Manuel Mujica Láinez, Ernesto Sábato, Silvina Bullrich, Rodolfo Walsh, María Elena Walsh, Tomás Eloy Martínez, Manuel Puig, Alejandra Pizarnik in Osvaldo Soriano.

Glasba

Daniel Barenboim, glasbeni direktor berlinske dr?avne opere; prej je bil glasbeni direktor orkestra v Parizu in La Scale v Milanu..

Tango, Rioplatense glasbena zvrst z evropskimi in afri?kimi vplivi, je eden od argentinskih mednarodnih kulturnih simbolov. Zlata doba tanga (od 1930 do sredine 1950-ih) je odra?ala jazz in swing v Zdru?enih dr?avah Amerike, v njej pa so nastopali veliki orkestri, kot so bili Osvaldo Pugliese, Aníbal Troilo, Francisco Canaro, Julio de Caro in Juan d'Arienzo. Po letu 1955 je virtuoz Astor Piazzolla populariziral tango Nuevo, subtilnej?i in bolj intelektualni trend za ?anr. Tango danes u?iva svetovno priljubljenost s skupinami, kot so Gotan project, Bajofondo in Tanghetto.

Argentina je razvila mo?ne klasi?ne glasbene in plesne prizore, ki so ustvarili priznane umetnike, kot je skladatelj Alberto Ginastera, violinist Alberto Lysy, pianista Martha Argerich in Eduardo Delgado, pianist in re?iser simfoni?nega orkestra Daniel Barenboim, tenorista José Cura in Marcelo álvarez in plesalcem baleta Jorgeju Donnu, Joséju Neglii, Normi Fontenli, Maximilianu Guerri, Palomi Herreri, Marianeli Nú?ez, I?akiju Urlezagi in Julio Bocci.

Martha Argerich, ki velja za eno najve?jih pianistk druge polovice 20. stoletja

Nacionalni argentinski ljudski slog se je pojavil v 1930-ih iz ve? deset regionalnih glasbenih zvrsti in je vplival na celotno latinskoameri?ko glasbo. Nekateri interpreti, kot sta Atahualpa Yupanqui in Mercedes Sosa, so dosegli svetovno priznanje.

V romanti?nem ?anru balad so bili pevci mednarodne slave, kot je Sandro de América.

Argentinski rock se je kot poseben glasbeni slog razvil sredi 1960-ih, ko sta Buenos Aires in Rosario postala zibelka ambicioznih glasbenikov. Ustanavljajo?im skupinam, kot so Los Gatos, Sui Generis, Almendra in Manal, so sledili Seru Giran, Los Abuelos de la Nada, Soda Stereo in Patricio Rey y sus Redonditos de Ricota, z uglednimi umetniki, med njimi Gustavo Cerati, Litto Nebbia, Andrés Calamaro, Luis Alberto Spinetta, Charly García, Fito Páez in León Gieco.

Tenorsaksofonist Leandro "Gato" Barbieri ter skladatelj in dirigent big banda Lalo Schifrin sodita med mednarodno najuspe?nej?e argentinske jazzovske glasbenike.

Druga priljubljena glasbena zvrst je trenutno Cumbia villera, ki je podvrsta cumbia glasbe, ki izvira iz revnih ?etrti Argentine in je popularizirana po vsej Latinski Ameriki in latinskih skupnostih v tujini.

Gledali??e

Teatro Colón, tretja najbolj?a operna hi?a na svetu.

Buenos Aires je ena najve?jih svetovnih prestolnic sveta s prizori??em mednarodnega zna?aja s sredi??em na aveniji Corrientes, ?ulici, ki nikoli ne spi? v?asih imenovani tudi intelektualni Broadway v Buenos Airesu. Teatro Colón je svetovni mejnik za operne in klasi?ne predstave; njegova akustika sodi med pet najbolj?ih na svetu. Druga pomembna gledali?ka prizori??a so Teatro General San Martín, Cervantes, oba v mestu Buenos Aires; Argentino v La Plati, El Círculo v Rosario, Independencia v Mendozi in Libertador v Córdobi. Griselda Gambaro, Copi, Roberto Cossa, Marco Denevi, Carlos Gorostiza in Alberto Vaccarezza so nekateri najvidnej?i argentinski dramatiki.

Argentinsko gledali??e izvira od podkralja Juana Joséja de Vértiza y Salcedo, ko je leta 1783 ustanovil prvo gledali??e v koloniji La Ranchería. Leta 1786 je bila premiera tragedije z naslovom Siripo. Zdaj je delo izgubljeno (ohranjeno je le drugo dejanje) in ga lahko ?tejemo za prvo argentinsko gledali?ko igro, ki jo je napisal pesnik iz Buenos Airesa Manuel José de Lavardén, premierno je bila uprizorjena v Buenos Airesu, zgodba pa je bila navdihnjena z zgodovinsko epizodo zgodnje kolonizacije bazena Río de la Plata: uni?enje kolonije Sancti Spiritu s strani staroselcev leta 1529. Gledali??e La Ranchería je delovalo do uni?enja v po?aru leta 1792. Drugi gledali?ki oder v Buenos Airesu je bil Teatro Coliseo, odprt leta 1804 v ?asu podkralja Rafaela de Sobremonteja. Bil je najdlje nepretrgano delujo?e gledali??e v dr?avi. Glasbeni ustvarjalec argentinske himne Blas Parera si je sloves prislu?il kot avtor gledali?ke partiture v za?etku 19. stoletja. ?anr je trpel med re?imom Juana Manuela de Rosasa, ?eprav je pozneje v stoletju cvetel skupaj z gospodarstvom. Nacionalna vlada je argentinskemu gledali??u dala za?etni zagon z ustanovitvijo gledali??a Colón leta 1857, ki je gostilo klasi?ne in operne ter odrske predstave. Uspe?en gambit Antonia Petalarda leta 1871 ob odprtju Teatro Opera je navdihnil druge, da financirajo rasto?o umetnost v Argentini.

Arhitektura

Main article: Architecture of Argentina

Pogled na ulico Bolívar s pogledom na Cabildo in Diagonal Norte v zgodovinskem sredi??u Buenos Airesa. Opaziti je mogo?e zna?ilno zbli?evanje mesta z razli?nimi arhitekturnimi slogi, vklju?no s ?pansko kolonialno, lepotno umetnostjo in modernisti?no arhitekturo..

Kolonizacija je prinesla ?pansko baro?no arhitekturo, ki jo je ?e vedno mogo?e ceniti v preprostej?em slogu Rioplatense pri San Ignacio Miní, stolnici v Córdobi in Cabildo Luján. Italijanski in francoski vplivi so se pove?ali v za?etku 19. stoletja z mo?nimi eklekti?nimi prizvoki, ki so dajali lokalni arhitekturi edinstven ob?utek.

Curutchetova hi?a, obmo?je svetovne dedi??ine v La Plati

?tevilni argentinski arhitekti so obogatili mestno pokrajino svoje dr?ave in ljudi po vsem svetu: Juan Antonio Buschiazzo je pomagal popularizirati lepotno umetnost, Francisco Gianotti pa je art nouveau kombiniral z italijanskimi slogi, kar je argentinskim mestom v za?etku 20. stoletja dodalo pridih. Francisco Salamone in Viktor Sul?i? sta zapustila Art déco zapu??ino, Alejandro Bustillo pa je ustvaril plodno telo neoklasicisti?ne in racionalisti?ne arhitekture. Le Corbusier je mo?no vplival na Alberta Prebischa in Amancia Williamsa, medtem ko je Clorindo Testa lokalno predstavil brutalisti?no arhitekturo. Futuristi?ne stvaritve Césarja Pellija in Patricia Pouchuluja so krasile mesta po vsem svetu: Pellijeva vrnitev slave Art décoja ga je uvrstila med najpresti?nej?e svetovne arhitekte, med najbolj znanimi kreacijami pa je bil Norwest Center in Petronasova stolpa.

Kuhinja

Argentinska govedina kot asado, tradicionalna jed

Poleg ?tevilnih testenin, klobas in sladic, ki so obi?ajne za celinsko Evropo, Argentinci u?ivajo v ?tevilnih avtohtonih in kreolskih kreacijah, vklju?no z empanadas (majhno polnjeno pecivo), locro (me?anica koruze, fi?ola, mesa, slanine, ?ebule, in bu?a), humita in mate.

Dr?ava ima najve?jo porabo rde?ega mesa na svetu, tradicionalno pripravljenega kot argentinski ?ar asado. Pripravljen je iz razli?nih vrst mesa, pogosto vklju?no s klobaso chorizo, sladkim kruhom, ore??ki in morcille (krvavicami).

Med obi?ajne sladice spadajo facturas (pecivo na dunajski na?in), kola?i in pala?inke, napolnjene z dulce de leche (nekak?na marmelada iz mle?ne karamele), alfajores (pi?koti iz peciva v sendvi?u skupaj s ?okolado, dulce de leche ali sadno pasto) in tortas fritas ( ocvrte torte).

Argentinsko vino, eno najbolj?ih na svetu, je sestavni del lokalnega jedilnika. Malbec, Torrontés, Cabernet Sauvignon, Syrah in Chardonnay so nekatere najbolj iskane sorte.

Narodni simboli

Nekateri argentinski nacionalni simboli so opredeljeni z zakonom, drugi pa so tradicije brez formalne ozna?be. Argentinsko zastavo sestavljajo tri vodoravne ?rte, enake ?irine in obarvane svetlo modro, belo in svetlo modro, z majskim soncem v sredini srednje bele ?rte. Zastavo je oblikoval Manuel Belgrano leta 1812; sprejeta je bila kot nacionalni simbol 20. julija 1816.

Grb, ki predstavlja zvezo provinc, se je za?el uporabljati leta 1813 kot pe?at za uradne dokumente.

Argentinsko himno je napisal Vicente López y Planes z glasbo Blas Parera, sprejeta pa je bila leta 1813.

Nacionalna kokarda je bila prvi? uporabljena med majsko revolucijo leta 1810, uradna pa je postala dve leti pozneje. Devica Lujánska je argentinska zavetnica.

Ptica Hornero (Furnarius rufus – navadni lon?ar), ki ?ivi na ve?ini dr?avnega ozemlja, je bil leta 1928 izbran za nacionalno ptico.

Ceibo (Erythrina crista-galli – navadni koralnik) je dr?avni cvetli?ni emblem in nacionalno drevo, medtem ko je quebracho colorado (Schinopsis balansae) nacionalno gozdno drevo. Rodohrozit je znan kot nacionalni dragi kamen.

Nacionalni ?port je pato, konjeni?ka igra, ki je bila priljubljena med gau?i.

Argentinsko vino je nacionalna pija?a in mate ?aj nacionalna infuzija. Asado in locro veljata za narodni jedi.

Glej tudi

• seznam suverenih dr?av

Zunanje povezave

Vlada

• Uradna pletna stran vlade Argentine

Turizem

• Ministry of Tourism Arhivirano 2025-08-14 na Wayback Machine.
• National Institute of Tourism Promotion

Splo?no

• ?Argentina?. Svetovni podatkovnik (2025 izd.). Centralna obve??evalna agencija.
• Argentina na Open Directory Project
• Argentina, Latin American Network Information Center
• University of Colorado Boulder
• Key Development Forecasts for Argentina, International Futures
• Argentina na OpenStreetMap
• Wikimedia Atlas - Argentina